Nekatere človekove pravice in temeljne svoboščine so varovane tudi po smrti posameznika. Obstaja pravica do pietete. Pieteta je spomin na osebnost umrlega. S priznavanjem pravice do pietete se varuje tudi dobrine umrlega in vrednosti, ki jih je ustvaril za časa življenja. Osebnostne pravice posameznika prenehajo z njegovo smrtjo, zaščita njegovih osebnih dobrin pa se uresničuje prek ustreznih osebnih dobrin sorodnikov. Če nekdo prizadene ugled umrlega, obenem prizadene tudi sorodnikove osebne dobrine. Zato v teh primerih lahko zgolj ožji družinski člani sprožijo postopke za zaščito pietete umrlega, njegove časti in integritete. Med ožje družinske člane pokojnika spadajo zakonec ali izvenzakonski partner, otroci in starši, pod določenimi pogoji pa tudi bratje in sestre, če so s pokojnikom živeli v življenjski skupnosti.

Pravica do pietete posameznika sodi v okvir njegove pravice do duševne integritete, človekova duševna celovitost pa je del njegove zasebnosti. Ustava Republike Slovenije v 35. členu varuje pravico  do zasebnosti in osebnostne pravice, s tem da zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Nadalje je pravica do zasebnosti varovana v 134. členu Obligacijskega zakonika, ki določa, da ima vsakdo pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Sodišče oziroma drug pristojni organ lahko odredi, da kršitelj preneha z dejanjem, ker bo sicer moral plačati prizadetemu določen denarni znesek. Pravica do zasebnosti je varovana tudi z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki v prvem odstavku 8. člena določa, da ima vsakdo pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja.