Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je obravnaval lastno pobudo v zvezi z zagotavljanjem protipoplavne varnosti v Republiki Sloveniji. Na Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) smo že v letu 2016 naslovili poizvedbo z namenom natančneje se seznaniti z usmeritvijo in značilnostmi trenutne ureditve na področju urejanja ter vzdrževanja vodotokov v Republiki Sloveniji. MOP smo zaprosili za obrazložitev obstoječe državne strategije za vzpostavitev ustreznega stanja na področju urejanja in vzdrževanja vodotokov, zagotovitev poplavne varnosti oziroma sanacijo in odpravo morebiti nastale škode. Hkrati smo prosili za opredelitev sprejetih načrtov za reševanje omenjene problematike na državni in lokalni ravni.
MOP nas je v svojem odgovoru seznanil, da je »bilo v zadnjih 25 letih več delov Slovenije pogosto poplavljenih, kar je povzročilo za cca. 1800 milijonov EUR škode, samo v zadnjih letih so poplave povzročile v Sloveniji za cca. 1000 milijonov EUR škode.« Pojasnil je, da so v sodelovanju z Direkcijo RS za vode, Agencijo RS za okolje in Upravo RS za zaščito in reševanje v decembru 2015 pripravili predlog Načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti (NZPO), ki je ključni dokument za celovito in konkretno obvladovanje poplavne ogroženosti v Republiki Sloveniji, ter začeli javno razpravo in diskusijo o njem. NZPO temelji na dejstvu, da je treba v okviru porečij z ukrepanjem nasloviti poplavno ogroženost na identificiranih 61 območjih pomembnega vpliva poplav.
Nadalje je MOP obrazložil, da so v zadnjih letih storili precej v smeri iskanja in zagotavljanja dodatnih finančnih virov. V teku so bili mnogi kohezijski projekti za zmanjšanje poplavne ogroženosti in izvajanje vzdrževalnih oziroma dodatnih del. Kot izhaja iz podanih pojasnil, je večina teh projektov v začetnih fazah ali pa so še v pripravi (faza izdelave dokumentacije, pridobivanja gradbenih dovoljenj, postopkov prostorskega načrtovanja). Kohezijski projekti pa se sicer v pretežni meri sofinancirajo z evropskimi sredstvi (85 % EU).
Varuh je na podlagi pridobljenega odgovora pozitivno sprejel posamezne aktivnosti MOP na področju urejanja in vzdrževanja vodotokov v Republiki Sloveniji, vendar je poudaril, da se upoštevaje dolgoletno prisotnost problema (ki tudi skladno z navedbami MOP traja vse od leta 1990) aktivnosti odvijajo mnogo počasneje, kot bi se sicer morale.
Kljub navedbam MOP, da so protipoplavni in sanacijski ukrepi v teku, je Varuh ugotovil, da je večji del teh ukrepov povsem v začetnih fazah. Morebitnih drugih ukrepov, ki bi bili sprejeti ali dokončani v 20 letih obstoja države Republike Slovenije, pa MOP v svojem odgovoru Varuhu ni navedel.
Varuh je izrazil skrb, da so bili strateški akti na ravni države sprejeti tako pozno, kljub evidentni poplavni ogroženosti in izdatni materialni škodi, ki smo ji bili državljani priča skozi leta in se jih tudi na MOP, glede na podana pojasnila, vsekakor zavedajo. Država, natančneje MOP, tako kaže neustrezen odnos do svojih državljanov, njihovega zdravja in premoženja. Varuh opozarja, da bi morala biti protipoplavna varnost primarna skrb države, ki bi se financirala neposredno iz proračuna. Skrb za varnost državljanov je namreč poglavitna naloga vsake države. Zgolj večletno iskanje sredstev, brez predhodno sprejetih ali vsaj pripravljenih podlag, je predvsem pokazatelj nezrelega pristopa pri reševanju tovrstnih problemov.
Varuh je tako že v letu 2016 izrazil kritiko pristopa države k reševanju problematike. Zaradi zaskrbljujočega stanja smo MOP pozvali k čimprejšnji in učinkovitejši ureditvi problematike, to je pospešitvi in zaključku obstoječih ukrepov in sprejemu novih, kjer se slednji izkažejo kot potrebni. Kohezijska sredstva naj pri tem predstavljajo kvečjemu dodatna sredstva oziroma pomoč pri reševanju zadevne problematike, nikakor pa ne gre izvedbe protipoplavnih ukrepov pogojevati s pridobitvijo tovrstnih finančnih sredstev.
Upoštevaje ugotovitve Varuha smo od MOP terjali seznanitev o sprejetih in izvedenih aktivnostih oziroma ukrepih v obdobju od novembra 2016 do aprila 2017. MOP nas je v letu 2017 obvestil, da so bile po številnih letih stagnacije oz. nazadovanja v letih od konca 2014 do danes pripravljene in dejansko izvedene številne aktivnosti oz. dolgoročno sistemski, organizacijski, normativni in finančni ukrepi, h katerim se je dolgoročno zavezalo ne samo ministrstvo, temveč celotna vlada s sprejemom Akcijskega načrta interventnih aktivnosti zaradi poplav. Mnogi ukrepi so sicer še v izvajanju oziroma so delno izvedeni, mnogi naj bi bili še vedno v zaključni fazi. Kohezijski projekti za izvajanje preventivnih gradbenih protipoplavnih ukrepov ravno tako še niso bili zaključeni. Priložili so tudi informativni pregled protipoplavnih ukrepov in aktivnosti na tem področju, iz katerih naj bi bilo razvidno, da so se aktivnosti na tem področju v zadnjih nekaj letih krepko intenzivirale.
Varuh je reševanje problematike protipoplavne varnosti spremljal določeno časovno obdobje in sklepno presodil, da stanje na področju urejanja in vzdrževanja vodotokov v Republiki Sloveniji še vedno ni zadovoljivo. Varuh je sicer pozitivno pozdravil nekatere premike na področju urejanja in vzdrževanja vodotokov, vendar vztrajamo, da se upoštevaje dolgoletno prisotnost problema, aktivnosti še vedno odvijajo prepočasi.
Kljub temu, da naj bi bili mnogi protipoplavni ukrepi države v sklepni fazi, Varuh opozarja, da ravno njihova neizvedba, četudi v zaključni fazi in zgolj posamičnih ukrepov, odlaga dosego namena strategije protipoplavne varnosti, ki jo tovrstni ukrepi sestavljajo. Tudi sicer pri Varuhu ugotavljamo, da se večji del ukrepov, za katere MOP zatrjuje, da so izvedeni, nanaša v pretežni meri zgolj na aktivacijo oziroma reorganizacijo finančnih sredstev, kar pa ne prinaša neposrednega učinka na zagotovitev protipoplavne varnosti.
Ravno tako je treba izpostaviti, da aktivnosti pristojnih resornih organov še vedno ne dosegajo zadovoljive ravni. Pogrešamo vzajemno sodelovanje resorjev pri reševanju problematike, in sicer predvsem v tistih segmentih, v katerih domnevno prihaja do razhajanj strokovnih stališč.
Nismo in ne moremo biti zadovoljni z izkazano večletno zapoznelo odzivnostjo države. Zaradi zapoznelih in prepočasnih aktivnosti države so namreč v prihodnosti lahko ogrožena življenja in zdravje ljudi; enako tudi premoženje, čemur pa se je možno s pravočasnimi ukrepi v določeni meri izogniti oz. potencialno škodo zmanjšati.
Problematika zagotovitve protipoplavne varnosti vsekakor zahteva prednostno in celovito obravnavo. Varuh zato opozarja na nujnost hitrega in ustreznega ukrepanja države in ponovno poziva pristojne organe k čimprejšnji in učinkovitejši dokončni ureditvi protipoplavne varnosti v Republiki Sloveniji. 7.0-23/2016
