Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je pobudnica obrnila zaradi dolgotrajnosti reševanja izvršilne zadeve (opr. št. In 21/1997) na okrajnem sodišču v Žalcu. V izvršilnem postopku je predsednica sodišča že v letu 2006 odredila prednostno obravnavo. Ker predmetni izvršilni postopek še ni bil končan, je pobudnica prosila za Varuhovo posredovanje.
V zadevi smo opravili poizvedbo na okrajnem sodišču v Žalcu. Na podlagi odgovora sodišča smo ugotovili, da sta bila v zadevi angažirana dva izvedenca, pri čemer prvi izvedenec kljub obstoju izločitvenega razloga ni zahteval svoje izločitve, sodišče pa je spregledalo, da je tudi stranka predlagala njegovo izločitev. Od imenovanja izvedenca (26. 10. 2006) do njegove razrešitve (28.
3. 2007) je tako preteklo pet mesecev. Istega dne, ko je sodišče razrešilo prvega izvedenca, je imenovalo novega in mu določilo rok 45 dni za izdelavo izvedenskega mnenja. Sodišče pa je nato očitno šele po štirih mesecih od preteka roka za izdelavo izvedenskega mnenja urgiralo pri izvedencu za predložitev izvedenskega mnenja. Ta se je za zamudo pri izdelavi izvedenskega mnenja sicer opravičil, izvedensko delo pa je sodišču posredoval šele 3. 3. 2008, to je po skoraj devetih mesecih od izteka roka, ki mu ga je določilo sodišče za izdelavo izvedenskega mnenja.
Pobudo smo šteli za utemeljeno. Očitno je bilo, da drugi sodni izvedenec dela ni opravil v postavljenem roku in sodišča tudi ni obvestil, da svojega dela ne more opraviti v postavljenem roku. Hkrati se tudi ni odzval na večkratne urgence sodišča in je prekoračil rok za izdelavo izvedenskega mnenja za devet mesecev. Poleg tega tudi sodišče ni storilo vsega, da bi se zadeva obravnavala tekoče in koncentrirano. Sodišče je pojasnilo, da bi bilo izvedenca mogoče razrešiti, vendar tega ni storilo, ker je zaradi majhnega števila tovrstnih izvedencev zelo težko angažirati drugega (zlasti zaradi nezmožnosti, da bi izvedensko mnenje izdelali hitro). Glede na takšno pojasnilo sodišča razrešitev imenovanega izvedenca v obravnavanem primeru morda res ne bi bila smiselna, saj bi se postopek zaradi imenovanja novega izvedenca še podaljšal. Vendar ta okoliščina ne odvezuje sodišča, da ne izkoristi drugih ukrepov za discipliniranje izvedenca. Predvsem bi se sodišče moralo odzvati vsaj tedaj, ko je pretekel rok, ki ga je samo določilo za izdelavo izvedenskega mnenja, in izvedenca pozvati, naj pojasni razloge, zakaj izvedenskega dela še ni izdelal, po proučitvi razlogov pa bi moralo temu ustrezno ukrepati: bodisi s podaljšanjem roka za izdelavo izvedenskega mnenja bodisi denarno kaznovati izvedenca, če bi ugotovilo, da razlogi, ki jih navaja izvedenec, niso upravičeni.
Pravočasno in hitro opravljanje dela sodnih izvedencev lahko precej prispeva k reševanju sodnih zaostankov in sojenju v razumnem roku. Seveda pa je predvsem sodišče tisto, ki mora skrbeti za to, da v postopku ni zastojev in da se postopek vodi skladno z načelom hitrosti postopka. V izpostavljenem primeru je očitno Varuhovo posredovanje prispevalo k temu, da je predsednica sodišča na podlagi naše poizvedbe (ponovno) odredila prednostno obravnavo zadeve, zlasti pa njeno koncentrirano in tekoče obravnavanje z določitvijo rokov strankam in izvedencu ter dosledno spoštovanje teh rokov, in v nasprotnem primeru takojšnje zakonsko možno ukrepanje sodišča. 6.4-40/2009
