V pobudi Varuhu človekovih pravic RS (Varuh) je pobudnica navedla, da je v izvršilnem postopku zoper sklep (opr. št. I 3798/1999 z dne 24. 8. 2006), s katerim je okrajno sodišče v Mariboru sklenilo, da se izvršba nadaljuje tudi zoper pobudnico kot dedinjo, 15. 9. 2006 vložila ugovor. Ker o ugovoru še ni bilo odločeno, je prosila Varuha za pomoč pri pospešitvi zadeve.

Okrajno sodišče v Mariboru je pojasnilo, da je pregled spisa in priloženih listin pokazal, da sklep o nadaljevanju izvršbe proti dedičem z dne 24. 8. 2006 ni bil vročen vsem dedičem, saj se je ob poizkusu vročitve tega sklepa pošiljka, naslovljena na enega izmed dedičev, 8. 6. 2006 vrnila na sodišče. Sodišče je pojasnilo, da iz sklepa o dedovanju (opr. št. II D 98/2000 z dne 10. 7. 2000) izhaja, da je okrajno sodišče v Mariboru pri navedbi zapustnikovega sina (pokojnega dolžnika) označilo z napačnim imenom. Takšno (napačno) ime je na podlagi navedenega sklepa o dedovanju uporabil tudi izvršilni oddelek okrajnega sodišča v Mariboru, saj se je zanesel na pravilnost podatkov pravnomočnega sklepa o dedovanju.

Ugotovili smo, da je sodišče (šele) na podlagi naše prve poizvedbe 12. 2. 2009 (končno) opravilo poizvedbo v centralnem registru prebivalstva o osebi zapustnikovega sina. Ugotovilo je, da ta oseba ne obstaja, obstaja pa oseba, katere osebni podatki se ujemajo z osebo iz sklepa o dedovanju (opr. št. II D 98/2000 z dne 10. 7. 2000), na podlagi katerega je bil izdan sklep o nadaljevanju izvršbe proti temu dediču. Zaradi tega je sodišče 21. 5. 2009 izdalo sklep o popravi sklepa o nadaljevanju izvršbe proti dedičem pokojnega dolžnika. Popravni sklep pa je bil, skupaj s prvotnim sklepom o nadaljevanju izvršbe zoper dedič, pravemu dediču vročen 26. 5. 2009.

Pobudo Varuhu smo šteli za utemeljeno, saj je sodišče v zvezi reševanjem pobudničinega ugovora prekršilo načelo hitrosti kot enega izmed načel izvršilnega postopka. Sodišče se je lahko zaneslo na pravilnost podatkov iz pravnomočnega sklepa o dedovanju. Vendar ni bilo mogoče spregledati, da je sodišče očitno šele na podlagi naše prve poizvedbe ugotovilo določene nepravilnosti glede podatkov o dedičih v sklepu o dedovanju. Tako je šele po več kot dveh letih od tedaj, ko je bil sklep o nadaljevanju izvršbe zoper dediče neuspešno vročen enemu izmed dedičev, začelo ugotavljati pravilnost podatkov o dediču. Hkrati smo ugotovili, da je okrajno sodišče v Mariboru v obravnavani izvršilni zadevi kršilo pravico do sojenja v razumnem roku, saj v več kot dveh letih in sedmih mesecih ni odločilo o pobudničinem ugovoru. Upoštevaje, da je bilo zarubljeno njeno premoženje (in premoženje drugih dedičev), je bilo takšno ravnanje sodišča nedopustno.

Sodišče je zagotovilo, da bo izvršilno zadevo obravnavalo absolutno prednostno in da bo sodnica, ki obravnava zadevo, o ugovoru odločila v najkrajšem možnem času, najpozneje pa v dveh mesecih po vrnitvi spisa iz urada predsednika sodišča. 6.4-307/2008