V obravnavo smo prejeli pobudo, ki se je nanašala na domnevno problematična stališča inšpektorata, pristojnega za nadzor nad delom centrov za socialno delo, v zvezi z opravljanjem razgovorov z mladoletnimi osebami. Stališče inšpektorata naj bi bilo, da se z mladoletnimi otroki ne sme opravljati razgovorov brez soglasja staršev. V zadevi smo opravili poizvedbo na Inšpektoratu RS za delo - Socialni inšpekciji (inšpekcija). Inšpekcija pojasnjuje, da je pogosto ugotovljena strokovna pomanjkljivost v postopkih pred centri za socialno delo (CSD) ravno to, da ni vzpostavljen stik z otrokom oziroma z njim ni izveden tak ali drugačen pogovor. Stališče inšpekcije je, da je soglasje staršev za razgovor z otrokom potrebno le v primerih procesnih dejanj v upravnih postopkih, v katerih sodeluje otrok. Kadar mora biti otrok v postopku zaslišan kot stranka ali priča, lahko takšno procesno dejanje opravi le po (ob prisotnosti) zakonitem zastopniku. Izjema so otroci nad 15 let starosti, če jim poseben zakon daje možnost, da samostojno opravljajo procesna dejanja.
Zakoniti zastopniki otroka so starši. Otroci, ki nimajo staršev, oziroma za katere starši ne skrbijo, se postavijo pod skrbništvo. Tu dodajamo še možnost postavitve kolizijskega skrbnika, kadar so interesi staršev in otroka v navzkrižju. Inšpekcija torej poudarja, da je treba ločiti med procesnimi opravili, v katerih sodeluje otrok, ki mora biti zastopan po starših ali skrbnikih in med razgovori, ki jih strokovni delavci morajo opraviti z otrokom z namenom načrtovanja in usmerjanja nadaljnjih ugotovitvenih dejanj na način, ki zagotavlja temeljne procesne pravice vsem udeležencem. Tako pridobljena izjava otroka ima sicer dejansko manjšo dokazno vrednost, kar pa ne zmanjšuje njenega pomena. Na seminarjih za strokovne delavce centrov za socialno delo, je vedno predstavljena razlika med obema vrstama razgovora z otrokom. Tudi za razgovore, ki nimajo ustrezne dokazne vrednosti v pravnem postopku, so predstavljene možnosti za izvedbo razgovorov in nadaljnjo uporabo vsebin takih razgovorov.
Razgovori z otroki so še posebej pomembni oziroma celo neizogibni pri načrtovanju in izvajanju različnih oblik pomoči otrokom in njihovim družinam. V procesnem smislu je treba te razgovore uporabiti predvsem za nadaljnja načrtovanja ugotovitvenih dejanj. Če npr. otrok pove, da se starši vdajajo alkoholu, se odločba o odvzemu otroka ne utemelji na izjavi otroka, temveč na dejstvih, ki jih je CSD ugotovil v postopku, ki ga je začel na podlagi otrokove izjave (poročila šole, zdravnika, izjave sosedov ali sorodnikov, zaznana dejstva pri ogledu na terenu ...).
Menimo, da je stališče inšpekcije ustrezno in skladno z veljavnimi predpisi, o čemer smo obvestili tudi pobudnika. (11.0 - 29 / 2011)
