Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je prejel pobudo zaposlenega na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), ki nas je seznanil, da so nekateri zaposleni dobili elektronsko pošto generalnega direktorja Direktorata za prostor z naročilom ministra, naj posredujejo informacijo glede morebitnega članstva v civilnih iniciativah. Ocenili smo, da bi bila pobuda lahko utemeljena z vidika varstva zasebnosti in osebnih podatkov, zato smo na MOP naslovili poizvedbo z vprašanji o pravni podlagi za zbiranje podatkov o članstvu zaposlenih v civilnih iniciativah ter o namenu zbiranja teh podatkov.
Z MOP smo dobili pojasnilo, da je bila poizvedba o morebitnem članstvu zaposlenih v civilnih iniciativah namenjena izključno pridobitvi informacije za interno ustrezno delegiranje nalog in pooblastil zaposlenim, in sicer z namenom izogniti se morebitnemu konfliktu interesov. MOP je podlago za pridobivanje podatkov o zaposlenih našel v 13. členu Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev, ki določa, da je v primeru obstoja nasprotja interesov javni uslužbenec to dejstvo dolžan razkriti nadrejenemu in se posledično po končni odločitvi predstojnika umakniti iz okoliščin oziroma se izogniti okoliščinam, ki povzročajo nasprotje interesov. Poizvedbo o morebitnem članstvu zaposlenih v civilnih iniciativah je MOP opravil zgolj v smislu spoštovanja uresničitve omenjene določbe kodeksa.
Varuha takšna utemeljitev ni prepričala. V zvezi z ravnanjem MOP je Varuh ugotovil, da zbiranje podatkov o članstvu zaposlenih v civilnih iniciativah pomeni nesorazmeren in nedopusten poseg v varstvo zasebnosti ter osebnih podatkov zaposlenih.
Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) v prvem odstavku 100. člena sicer določa, da uradnik ne sme opravljati dejavnosti, med drugim tudi v primerih, ko »bi opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na nepristransko opravljanje dela« in da mora uradnik takšno okoliščino sporočiti predstojniku. Vendar pa četrti odstavek 100. člena določa, da »dolžnost sporočanja in omejitve iz tega člena ne veljajo za dejavnosti znanstvenega in pedagoškega dela, dela v kulturnih, umetniških, športnih, humanitarnih in drugih podobnih društvih in organizacijah, dela na publicističnem področju in za članstvo oziroma delovanje v političnih strankah«. Varuh je ocenil, da gre v konkretnem primeru poizvedovanja o morebitnem članstvu zaposlenih v civilnih iniciativah za poizvedovanje o okoliščini iz četrtega odstavka 100. člena ZJU in da torej minister od svojih podrejenih ne sme vnaprej in za vsak primer zahtevati posredovanja podatkov o članstvu v civilnih iniciativah.
V zvezi z varstvom zasebnosti in osebnostnih pravic zaposlenih smo tudi opozorili, da je članstvo v civilni iniciativi intimna odločitev posameznika in stvar njegovega notranjega prepričanja. Poizvedovanje o članstvu v civilnih iniciativah lahko pomeni izvajanje pritiska in poskus nadzora nad prepričanjem zaposlenih. Članstvo v civilni iniciativi je eden izmed najbolj temeljnih izrazov posameznikovih misli in prepričanj, ti pa ne smejo biti predmet pravnega urejanja. V demokratičnih sistemih pravo ureja le zunanje vedenje in ravnanje pravnih naslovljencev.
Dodatni argument, ki govori v prid tezi, da je zbiranje podatkov o članstvu zaposlenih v civilnih iniciativah neprimeren ukrep, je tudi dejstvo, da je članstvo v civilni organizaciji zmuzljiva kategorija, torej okoliščina, ki se iz dneva v dan lahko spreminja. Poleg tega nekdo formalno lahko ni član civilne iniciative, pa je njen simpatizer in goreč podpornik. Takšna oseba bi lahko v večji meri zbujala dvom o svoji pristranosti kot nekdo, ki bi bil neaktivni član neke organizacije. Zbiranje podatkov o članstvu v civilnih iniciativah zato v celoti zgreši svoj namen.
Podatek o članstvu zaposlenih v civilnih iniciativah je tudi občutljivi osebni podatek (19. točka 6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov, v nadaljevanju: ZVOP-1). ZVOP-1 določa, da se občutljivi podatki v javnem sektorju praviloma lahko obdelujejo samo v primeru, da je posameznik podal izrecno osebno privolitev ter je obdelava takšnega podatka določena z zakonom. Tudi z vidika ZVOP-1 je torej zbiranje podatkov o članstvu zaposlenih v civilnih iniciativah nezakonito, saj ministrstvo za njihovo zbiranje ni imelo ne pisnega privoljenja zaposlenih, ne izrecne zakonske podlage.
Na podlagi teh ugotovitev je Varuh ministru predlagal, naj sporno naročilo zaposlenim prekliče, uniči morebitne evidence že pridobljenih podatkov o članstvu zaposlenih v civilnih iniciativah ter se morebitnim konfliktom interesov zaposlenih skuša izogniti z milejšim ukrepom. Predlagali smo, da ministrstvo na zaposlene naslovi opozorilo na sedmi odstavek 100. člena ZJU, ki določa, da mora »uradnik, ki oceni, da je nastal položaj, v katerem bi njegov osebni interes lahko vplival na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih nalog oziroma v katerem okoliščine vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti in objektivnosti, o tem takoj, ko je glede na okoliščine mogoče, obvestiti predstojnika in ravnati v skladu z njegovimi navodili.«
Po posredovanju urgence se je minister odzval na naše mnenje in predloge ter zagotovil, da jih bo v celoti upošteval. 1.6-6/2011
Primer je bil zaključen 10. 6. 2011.
