V zvezi z navedbami nekaterih medijev, da Varuh človekovih pravic RS oziroma varuhinja človekovih pravic kot vodja institucije ne opozarjata v zadostni meri na spoštovanje pravic žrtev vojnega nasilja in v luči pričakovanih parlamentarnih razprav o Resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu pojasnjujemo naslednje.

Varuh človekovih pravic RS v svojih letnih poročilih že več let vztrajno in žal še  vedno brez uspeha opozarja, da so pravice žrtvam vojnega nasilja kršene. Letna poročila so posredovana organom oblasti z namenom, da se ob obravnavi poročil do ugotovitev opredelijo in odpravijo nepravilnosti oziroma kršitve pravic. Vsebine letnih poročil so za vse zainteresirane dosegljive na spletnih straneh Varuha  www.varuh-rs.si .

Varuhinja je v poročilu za leto 2008, ki je že predano predsednikom Državnega zbora, države in vlade, v svojem uvodnem delu in tudi v nadaljevanju priporočila čimprejšnjo zakonsko ureditev vprašanja povrnitve materialne vojne škode, ki so jo utrpeli izgnanci, materialni oškodovanci, vojni ujetniki in prisilno mobilizirani v nemško vojsko med drugo svetovno vojno. Izrazila je še upanje, da ji 'v naslednjem poročilu ne bo spet treba pisati opozoril o tem, da postopki za priznanje statusa in pravic po tako imenovanih vojnih zakonih pogosto tečejo prepočasi in da bodo mnogi upravičenci prej umrli'. Pozvala je državne organe, da storijo več, da se kljub zahtevnosti primerov in časovni oddaljenosti vsi postopki pospešijo in korektno izpeljejo. V poročilu, ki naj bi bilo obravnavano oktobra letos, je Državnemu zboru RS predlagala še čimprejšnjo odpravo neskladja Zakona o žrtvah vojnega nasilja z Ustavo RS.

Varuhinja je povojne izvensodne poboje obsodila ob različnih priložnostih; v primeru odkritja grobišča Huda jame je to storila z izjavo 10. 3. 2009. Lani junija pa je pod Ljubeljem na spominski slovesnosti ob 63. obletnici osvoboditve taborišča Mauthausen in drugih koncentracijskih taborišč med drugim pozvala, da bi bila slovesnost 'premislek o tem, kaj lahko naredi vsak od nas, da se takšne zgodbe ne bi več ponavljale. Da v situacijah, ko posameznik ima oblast in moč, te ne bi uporabil zoper tiste, ki so šibkejši'.

Sicer pa se Varuh oziroma vsakokratni nosilec te funkcije sam odloča kdaj in v katerih primerih se bo odzival s svojimi javnimi izjavami in nastopi. Varuh se načeloma tudi ne opredeljuje do ideoloških in političnih vprašanj, ki so in morajo biti predmet razprav v političnih strankah, predstavniških telesih in v javnosti.