Varuhinja človekovih pravic v okviru svojih nalog intenzivno spremlja dogajanja, povezana z odnosom do nekaterih družbenih skupin. Njena skrb je posebej namenjena ranljivim, bedi pa tudi nad etiko javne besede. Ob različnih dogodkih spremlja ukrepanje organov in jih v primeru neukrepanja opozarja.

Z zaskrbljenostjo opazuje porast nestrpnih izrazov, lani do istospolnih, s prihodom beguncev porast predsodkov ter sovražnih izjav do njih, pa tudi do verujočih in različnih drugih skupin prebivalstva. Nestrpnost je lahko izražena s komunikacijo na javnih nastopih, shodih, z različnimi dejanji, anonimno izraženimi stališči na svetovnem spletu, vizualnimi izdelki, kot so videi ali grafiti na različnih obeležjih in stavbah.

Osebe na vidnih in vodstvenih položajih ter javni uslužbenci morajo vedno in povsod paziti na izražene besede. Nedopustno je nabiranje političnih točk na načine, ki spodkopavajo že doseženo raven človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Nujno moramo biti pozorni, da z izražanjem svojih stališč ne posegamo v pravice drugih, jih ne žalimo in ne nadlegujemo. Tudi svoboda izražanja ima svoje meje.

Dogodki zadnjih mesecev kažejo na zmanjšano občutljivost glede teh vprašanj. Pozabljamo, da je od besed k dejanjem lahko le korak in da tudi zavzemanje za človekove pravice s skrajnimi sredstvi ne obrodi sadov, zgolj povečuje prepad med različno mislečimi.

Varuhinja poziva, da izrazom nestrpnosti in sovražnosti ne podeljujemo legitimnosti. V ospredju naše skrbi morajo biti vedno človekove pravice vsakogar in njihovo varovanje na človečen in strpen način.