Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) je skladno z drugim odstavkom 9. člena Zakona o varuhu človekovih pravic (Uradni list RS, št. 71/1993, 15/1994 - popr., 56/2002 - ZJU, 109/2012 in št. 54/2017, ZVarCP) na lastno pobudo obravnaval problematiko onesnaženja okolja na Vrhniki zaradi požara, ki se je dne 15. 5. 2017 zgodil v podjetju Kemis d.o.o.

Varuh je na pristojne organe naslovil več poizvedb, ki so se nanašale na njihovo delovanje v konkretni zadevi. Ustrezen pristop organov oblasti k preprečevanju širjenja onesnaženja nastalega požara in zagotovitvi učinkovite sanacije, je namreč ključnega družbenega pomena. Odgovore smo terjali od Uprave RS za zaščito in reševanje, Agencije RS za okolje, Inšpektorata RS za okolje in prostor (v nadaljevanju: IRSOP), Občine Vrhnika in Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Po pridobitvi odgovorov pristojnih organov Varuh svoje ugotovitve in dokončno stališče objavlja na spletni strani Varuha.

Varuh je že na podlagi podatkov, ki jih je bilo moč zaslediti iz sredstev javnega obveščanja, presodil, da v konkretnem primeru glede obveščanja javnosti v prvotni fazi ni bilo zadoščeno kriterijem, ki jih postavlja Aarhuška konvencija. Aarhuška konvencija navaja, da je v primeru okoljskih nesreč potrebno takoj zagotoviti ustrezno obveščanje javnosti o že nastalih škodljivih vplivih dogodka tudi zato, da se prebivalstvo ustrezno zavaruje; se tako preprečijo nepotreben družbeni preplah in panika ter zagotovijo takojšnji previdnosti ukrepi za zaščito zdravja ljudi.

Tudi po vseh prejetih pojasnilih Varuh vztraja, da je v konkretnem primeru manjkalo takojšnje obveščanje javnosti o požaru in njegovih razsežnostih z vidika vpliva na okolje in zdravje okoliških prebivalcev. Na podlagi pridobljenih pojasnil smo ugotovili, da je obveščanje javnosti v določeni meri sicer izvajala Civilna zaščita Vrhnika, vendar to obveščanje javnosti ni bilo ustno; s strani preostalih organov pa je bilo zapoznelo, pomanjkljivo ali celo neobstoječe. Neustrezno obveščanje ugotavljamo predvsem v tistem delu, ki se nanaša na pojasnila širši javnosti o posledicah požara, njegovih vplivih na okolje, stopnjo onesnaženja in zdravje okoliških prebivalcev. Takšna opustitev je daljnosežne narave, saj lahko privede do dolgoročnih občutnih vplivov na kakovost življenja ljudi v prihodnosti. Slednje pa močno posega v ustavno zagotovljeno pravico do zdravega življenjskega okolja ter zdravja.

Varuh je v konkretnem primeru pogrešal aktivnejšo vlogo Agencije RS za okolje (v nadaljevanju: ARSO). Izražamo zaskrbljenost glede učinkovitosti izvajanja primarne vloge ARSO, saj bi kot organ oblasti moral sprejemati odločitve, ki so v javnem interesu. ARSO je v svojem odgovoru navedla, da »na ARSO ni strokovnjaka, ki bi imel ustrezna znanja za zagotovitev podatkov občanom glede vpliva na njihovo zdravje, kmetijske pridelke, vrtnine in krmo živali.« Četudi bi bilo to res, slednje ne predstavlja utemeljenega razloga za omenjeno odločitev organa o opustitvi obveščanja javnosti s strani ARSO. Od organa oblasti, ki je zavezan delovati v javnem interesu, bi bilo najmanj pričakovati povezovanje z drugimi organi in učinkovito izmenjavo podatkov, to je predvsem v primeru, ko gre za zagotovitev življenjsko pomembnih napotkov občanom glede ravnanja po okoljski nesreči. Vsekakor pa pomanjkljiva sistemizacija oziroma interna organiziranost organa ne moreta biti upravičen razlog za omenjeno pasivnost ARSO, kot jo slednji sicer tudi priznava.

Varuh opozarja, da zgolj seznanitev širše javnosti z rezultati analiz odvzetih vzorcev voda in zemljin na lastni spletni strani in z organizacijo tiskovnih konferenc, ARSO ne zadosti v popolnosti pojasnilni dolžnosti organov oblasti. Odvzem in analize vzorcev namreč služijo ugotovitvi obstoječega stanja in oceni obsega onesnaženosti. Vzorci sami po sebi pa ne pomenijo veliko brez ustrezne in takojšnje strokovne interpretacije, predvsem z namenom zagotoviti takojšnjo zaščito življenja in zdravja ljudi. ARSO je sicer v svojem odgovoru Varuhu poudarila, da je v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Direkcijo RS za vode dne 24. 5. 2017 izvedla novinarsko konferenco, na kateri so bila med drugim dana priporočila za ravnanje ljudi z vidika zaščite pred vplivi požara na njihovo zdravje. Vendar Varuh ugotavlja, da ni moč spregledati dejstva, da je od dne nastanka požara do izvedbe zadevne konference minilo kar 10 dni, kar evidentno pomeni zapoznelo reakcijo organov oblasti z vidika zasledovanja javne koristi in ustreznega obveščanja javnosti o posledicah požara.

ARSO je dodatno pojasnila, da so dne 21. 7. 2017 izdali Delno odločbo v zvezi s sanacijo okoljske škode v zadevnem primeru, pred omenjenim datumom pa niso izdali nobenega drugega upravnega akta, izrekli morebitne ustne odločbe ali odredili začasnih ukrepov. Varuh na podlagi odgovora ARSO in predložene dokumentacija ugotavlja, da je bil v mesecu avgustu 2017 (kar tri mesece po nastanku požara) sanacijski program še vedno v pripravi, kar ocenjujemo kot nesprejemljivo. Po navedbah ARSO je bila v mesecu avgustu 2017 še vedno izvajana prva faza sanacije, ki glasi na odstranitev onesnaženega sedimenta »ob podjetju Kemis dolvodno po potoku Tojnica in v Ljubljanico«. Pri tem poudarijo, da »po izvedbi prve faze sanacije bo skupaj s stranskimi udeleženci v postopku, strokovnimi institucijami ter imenovanim strokovnim izvedencem določen celovit program sanacije«. Pri tem ARSO Varuha ni seznanil z razlogi za tako dolgotrajen odlog priprave celovitega programa sanacije, niti slednji ne izhajajo iz Varuhu predložene dokumentacije.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (v nadaljevanju: NIJZ) je pojasnil, da so se v reševanje omenjene problematike vključili na lastno iniciativo v večernih urah na dan požara, 15. 5. 2017, in sicer tako, da so za medije podali izjavo o omejevanju stika z dimnimi plini pri prebivalcih Vrhnike in okolice. Naslednji dan, 16. 6. 2017, so se v aktivnosti vključili na podlagi obvestila Civilne zaščite Vrhnika. Tega dne je NIJZ na spletni strani objavil tudi splošna priporočila prebivalcem glede ravnanj in izpostavljenosti dejavnikom, ki so prisotni ali nastajajo ob požaru. Šele 24. 5. 2017 pa je NIJZ na spletni strani objavil konkretna priporočila glede zaščite prebivalstva pred škodljivimi učinki ali vplivi požara v Kemisu na njihovo zdravje. Odzivanja in opozarjanja okoliških prebivalcev in medijev s strani NIJZ pozitivno vrednotimo, zaskrbljeni pa smo zaradi dejstva, da so  bila konkretna priporočila s preventivnimi ukrepi za zaščito zdravja ljudi in okolja zaradi požara v Kemisu podana šele 24. 5. 2017 in v naslednjih dnevih, kar je z vidika varstva zdravja izredno pozno in bi lahko predstavljalo tudi škodljive posledice.

Ugotavljamo, da so bile aktivnosti pristojnih organov v marsičem pomanjkljive, predvsem glede odzivnosti in usklajenega medsebojnega delovanja organov, ki bi vsekakor moralo sloneti na učinkoviti medsebojni komunikaciji in obveščanju javnosti.

Ne gre spregledati, da bi tudi IRSOP lahko izvedel izredni inšpekcijski nadzor mnogo hitreje, kot ga je sicer. V svojem odgovoru so navedli, da so pri upravljavcu naprave Kemis d.o.o. izvedli izredni okoljski inšpekcijskih pregled šele 19. 5. 2017. Nadalje so obrazložili, da »na podlagi ugotovitev inšpekcijskega postopka je bila zavezancu družbi Kemis d.o.o. dne 26. 5. 2017, zaradi varovanja življenja in zdravja Ijudi, varovanja okolja na podlagi 144. člena, v povezavi z 211. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ter 32. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) izdana ustna odločba, da mora zavezanec Kemis d.o.o., glede na ugotovljene kršitve okoljevarstvenega dovoljenja, ki pomenijo ogrožanje zdravja Ijudi ter okolja, prenehati z obratovanjem naprave, razen v delu sanacije območja naprave.

Varuhu tako ugotavlja, da je IRSOP zavezancu izdal ustno odločbo šele naknadno po izvedenem inšpekcijskem pregledu, kar lahko poraja določena vprašanja. V tovrstnih primerih, ko gre za varovanje zdravja in življenja ljudi, je namreč izrednega pomena takojšnja odzivnost organov oblasti skladno z zakonsko predvidenimi pristojnostmi. Ne nazadnje zato tudi Zakon o splošnem upravnem postopku v 144. členu (4. točka) in  211. členu določa, da lahko organ v takem primeru takoj odloči ustno.

Kot tudi IRSOP sklepno navede, so na podlagi ugotovitev inšpekcijskega postopka obstajali razlogi za izdajo odločbe zavezancu o prenehanju obratovanja naprave. Čemu je IRSOP ustno odločbo o prenehanju obratovanja naprave izrekel šele naknadno (to je po preteku kar 7 dni od izvedbe postopka inšpekcijskega nadzora), kljub obstoju razlogov že ob izvedbi inšpekcijskega postopka (kar tudi sami priznajo), Varuhu ni znano. O morebitnih razlogih oziroma obstoju okoliščin, ki bi zapoznelo odzivnost IRSOP utemeljilo, pa Varuh s strani IRSOP ni bil seznanjen.

Varuh sicer pozdravlja odločitev Vlade, ki je dne 1. 6. 2017 s Sklepom št. 01203-4/2017/2 ustanovila in imenovala Medresorsko delovno skupino za usklajevanje aktivnosti v zvezi s posledicami požara v podjetju Kemis d.o.o, Vrhnika. Vendar tudi v ravnanju Vlade ugotavljamo, da gre za prepozno odločitev Vlade, to je 15 dni po nastanku požara, s tem pa tudi ponovni (neupravičen in nepotreben) odlog delovanja pristojnih organov. Vprašljiva tako ostaja učinkovitost dela Medresorske delovne skupine, med katere naloge spada tudi  usklajevanju napotkov za ravnanje prebivalcem prizadetega območja na podlagi rezultatov opravljenih analiz in priprave dolgoročnega programa spremljanja vpliva onesnaževanja na zdravje prebivalcev na prizadetih območjih.
Pri Varuhu zato podpiramo že večkrat izraženo iniciativo širše civilne družbe za ustanovitev medresorske strokovne skupine strokovnjakov za hitro odzivanje na državni ravni, ki bi bila organizirana kot stalno telo in bi ob nastanku okoljske nesreče nemudoma ustrezno in učinkovito reagirala. Izrednega pomena pri tem je jasna opredelitev pristojnosti in naloge takšnega organa, seveda z neizbežno potrebnim poudarkom na enotni odzivnosti ter koordinaciji različnih pristojnih organov in služb. Pri tem je nujno v takšno skupino vključiti strokovnjake razločnih delovnih področij za presojo posledic onesnaževanja, ocenjevanje tveganj in presojo vplivov okolja na zdravje ter strokovnjake, ki bi na primeren, jasen in uporaben način tovrstne strokovne ugotovitve lahko predstavili širši javnosti.

***

V konkretnem primeru Varuh zaključuje: Obveščanje javnosti je bilo neustrezno, sprejete odločitve ARSO, IRSOP in Vlade pa časovno prepozne in neusklajene. V situacijah izrednih okoliščin, kot so tudi okoljske nesreče, se pristojni organi oblasti zaradi zaščite zdravja in življenja ljudi ter tudi premoženja morajo odzivati hitro brez nepotrebnega odlašanja in omahovanja. Sprejeti pa bi bilo nujno potrebno strateški plan aktivnosti pristojnih organov v primeru nenadnih okoljskih nesreč. Pristojne pozivamo k sprejemu konkretnih ukrepov, predvsem zato, da se »Kemis ne ponovi«. Gre za ljudi in njihovo zdravje.

***

Na tako stališče Varuha so se odzvali tako ARSO, IRSOP kot tudi Vlada. Naših ugotovitev ne sprejemajo, stališče Varuha zavračajo.
ARSO je med drugim zapisal, da ni pristojen za podajanje mnenj in opozoril s področja vpliva na zdravje ljudi. Po požaru je takoj izvedel vse meritve okolja in o njih sproti obveščal javnost, skladno s svojimi nalogami, enako je ravnal v primeru požarov v Ljutomeru in Straži. Zavračajo tudi stališče Varuha glede počasnosti izvedbe sanacije Tojnice, ta bo potekala več let.

IRSOP pojasnjuje, da so izredni inšpekcijski nadzor izvedli takoj, ko je bilo to mogoče, in sicer 19. 5. 2017, prej zaradi varnosti udeležencev ni  bilo mogoče. Tudi ustne odločbe po mnenju IRSOP ni bilo možno izdati prej kot 26. 5. 2017, saj so se šele takrat izkazala za ugotovljena ali verjetno izkazana vsa dejstva pomembna za odločitev.

Vlada je stališča navedenih organov le povzela, čeprav smo pričakovali njeno kritično oceno o ravnanju vseh pristojnih v primeru požara v Kemisu.
Glede lastnega prepočasnega odzivanja pri imenovanju in delovanju Medresorske delovne skupine za usklajevanje aktivnosti v zvezi s posledicami požara v podjetju Kemis d.o.o. Vrhnika pa se Vlada ni izjasnila.

***

Varuh vztraja pri podanem stališču in ob tem dodaja. Ravnanje Varuha je vedno usmerjeno v nadzor nad delom nosilcev oblasti in se izkazuje tudi v predlaganih ukrepih zoper te subjekte v smeri zagotavljanja spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

V okviru svojih pristojnosti Varuh samostojno sprejme mnenje, v katerem opredeli lastno razumevanje okoliščin konkretne problematike ali širšega vprašanja (9. člen ZvarCP).  Navedeno mnenje ne predstavlja morebitnega oblastnega posega v pravni položaj kogarkoli, posebej ne tistih, ki s takšnimi mnenji in stališči Varuha ne soglašajo, kot smiselno izhaja tudi iz Sklepa Vrhovnega sodišča Republike Slovenije VSRS Sklep I Up 231/2016.



Številka: 7.1-19/2017-42-MARZ
Datum: 17. 11.2017

25.5.2017 - Varuh pričakuje ustrezno obveščanje javnosti v primeru okoljskih nesreč