Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je v torek, 21. 11. 2017 s sodelavci na delovni pogovor sprejela glavno inšpektorico Inšpektorata RS za okolje in prostor Dragico Hržica. Pogovarjali so se o sistemu določanja prioritet za delo gradbene inšpekcije in ostalih inšpekcij, dostopnosti inšpektorjev, nadzorom nad vožnjo v naravnem okolju, preventivnem delu inšpektorjev in sistemskih nadzorih, dotaknili pa so se tudi problematike boja zoper eko-kriminal.

Poleg varuhinje so goste sprejeli še njena namestnica dr. Kornelija Marzel, direktorica strokovne službe Martina Ocepek ter svetovalki Varuha Jožica Hanžel in Nataša Kuzmič. Z glavno inšpektorico sta na delovni sestanek prišla še direktorica Gradbene, geodetske in stanovanjske inšpekcije Tanja Varljen in direktor Inšpekcije za okolje in naravo mag. Vladimir Kaiser.

Namestnica varuhinje dr. Kornelija Marzel je uvodoma poudarila, da je sodelovanje z IRSOP dobro, komunikacija pa ustrezna. O problematiki inšpekcijskih postopkov, ki jih Varuh zaznava iz obravnave pobud (dolgotrajnost, vrstni red obravnave, neodzivnost inšpekcijskih služb), se je s pristojnimi na IRSOP srečal že večkrat, o tem pa je razpravljal in iskal rešitve tudi z ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen.

Varuh je v letnem poročilu priporočil, naj Vlada RS merila za opredelitev prednostnih nalog za delo inšpekcijskih služb določi v predpisu, ki naj bo javno objavljen, saj bosta le tako zagotovljeni preglednost in nepristranskost dela inšpekcij. Priporočil pa je tudi, naj Inšpektoratu RS za okolje in prostor zagotovi vse pogoje (materialne, kadrovske in finančne) za učinkovito vodenje inšpekcijskih postopkov.

Glavna inšpektorica Hržica je v zvezi s sistemom določanja prioritet povedala, da so pri tem upoštevali tudi ugotovitve Računskega sodišča in opravili nekaj aktivnosti za izboljšanje poslovanja. Z informacijsko tehnologijo nadgrajeni sistemi jim bodo omogočili verodostojne in realne podatke. Izboljšave so omogočile povečanje števila rednih pregledov, raste pa tudi število prijav, ne pa tudi število inšpektorjev. Nove zaposlene naj bi dobili leta 2019. Od nove zakonodaje, ki bo nekatere enostavne inšpekcijske postopke prenesla na občine, si obetajo veliko, saj bodo imeli tako več prostora za zahtevne primere in tudi sistemske nadzore. Sredstev za opravljanje poslanstva so trenutno zadostna, je še dodala.

Z nekaterimi zakonskimi spremembami, na primer možnostjo odložene izvršbe, se je zmanjšalo število izvršb, ki pa so sicer centralno nadzorovane, nadzorovano pa je tudi delo samih inšpektorjev, ki so sicer dosegljivi ves delovni čas saj uradnih ur na IRSOP-u nimajo. V takšnih primerih, kot je bila ekološka katastrofa na Vrhniki, naj pa ljudje najprej pokličejo policijo, ta pa potem o tem obvesti glavno inšpektorico, ki je dosegljiva 24 ur je še bilo pojasnjeno.

Potencialnim primerom kršitev se skušajo posvetiti tudi s preventivno vlogo, ki jo zagotavljajo skladno z Zakonom o inšpekcijskem nadzoru in o pravicah obveščajo javnost.

Glede sprememb dimnikarske zakonodaje Hržica upa, da se ljudje zavedajo nevarnosti, ki pretijo zaradi slabo vzdrževanih ali neočiščenih ogrevalnih sistemov in da so zanje ustrezno poskrbeli. Nejasno določeno izvajanje storitev dimnikarstva otežujejo ustrezno delo inšpektorjem. Skrbi jo tudi nadzor več sto tisoč uporabnikov s premajhnim številom inšpektorjev.

Pri nadzoru voženj motornih vozil v naravnem okolju se srečujejo s težavami, saj je kršitelje zaradi neoznačenih vozil težje identificirati. Zaradi nevarnosti za inšpektorje  takšne akcije lahko izvajajo samo koordinirano s policijo. Varuh je s tem v zvezi ponovil, da vztraja pri ureditvi problematike vožnje v naravnem okolju, priporočila je že naslovil tudi na resorno ministrstvo, nadaljnji koraki sledijo.

Sicer je glavna inšpektorica s sodelavcema pojasnila še, da postaja problematika odpadkov ena najbolj perečih v državi in tudi na širšem območju, saj se spreminja odnos različnih držav do varovanja okolja. Ugotavljajo, da je sežigalnic premalo, zato so poskočile cene zažiga odpadkov. Ocenjujejo, da je to izziv ne samo na lokalni, pač pa tudi na svetovni ravni.
 
Nanizali so še nekaj akcij, ki jih IRSOP opravi v okviru letnih načrtov, ki so usklajeni s strateškim načrtom vlade, kot so nadzor nad nedovoljenimi gradnjami, nadzor gradbenih proizvodov, nazor nad delom izvajalcev, preverjajo pa tudi označitve in zaščito gradbišč. Tudi na podlagi prijav so opravili akcijo nadzora nad 75 naključno izbranimi upravniki večstanovanjskih stavb. Akcije izvajajo tudi s policijo in carino. Nadzirali so odvoze odpadnih nagrobnih sveč in komunalne odpadne embalaže, uporabo termalnih voda in kanalne vode, posvečajo se oskrbi s pitno vodo, nadzirajo pa tudi odlaganje odpadkov na aktivnih odlagališčih, pa tudi v kraške jame.

Varuh je zadovoljen z epilogom v primeru bioplinarne v Lendavi, ki ji tudi na podlagi ugotovitev IRSOP-a Agencija RS za okolje odvzela dovoljenje za obratovanje. Sledila naj bi kazenska ovadba, kar je dobro sporočilo potencialnim kršiteljem.

Gostje iz IRSOP-a pa so še ocenili, da bi bila tudi na področju boja zoper eko-kriminal nujna specializacija organov pregona in sojenja, saj je epilog tovrstnih primerov premajhen, kar pa je napačno sporočilo kršiteljem.