Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnila pobudnica, ki je zaradi zdravstvenih težav ostala brez zaposlitve. Bila je v hudi finančni in osebni stiski, ker se je iztekalo enoletno obdobje, v katerem je prejemala denarno nadomestilo za čas brezposelnosti. Stara je 40 let, vdova in ima sina študenta. Sin prejema pokojnino po očetu, s katero pa minimalno presegata limit mesečnih prihodkov za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči. Da lahko preživita, sin občasno dela, zaradi česar trpi njegov študij. Njena osebna zdravnica je že sprožila postopek za oceno preostale delovne zmožnosti, ki pa bo predvidoma dolgotrajen, zato pobudnica s strahom pričakuje čas, ko bo ostala brez dohodkov. Na CSD so ji nudili le pomoč psihologa, ki ji je predlagal, naj se odloči za prostovoljno delo v domu starejših občanov, žal pa na CSD ni dobila informacij o konkretnih oblikah pomoči. Nad psihologovim predlogom je bila razočarana, saj bi s prostovoljnim delom imela še dodatne potne stroške, ki si jih ne more privoščiti, če se s sinom komaj prebijata iz meseca v mesec.

Pri Varuhu smo pobudnici predstavili možne oblike pomoči (izredna denarna socialna pomoč, občinske pomoči, pomoč humanitarnih organizacij, kot sta Rdeči križ in Karitas), ki jih bo lahko uporabila. Zaradi posebnosti zdravstvenih težav svojega poklica ne bo mogla več opravljati, čeprav si od vsega najbolj želi, da bi lahko sama zaslužila svoj denar in ne bi bila v breme sinu. Svetovali smo ji, naj se v zvezi z zaposlitvijo obrne še na Center za informiranje in poklicno svetovanje, ki ga prej ni poznala. Pobudnica se je zahvalila za konkretne nasvete, ki jih do takrat ni nikjer prejela, čeprav je pomoč iskala v različnih institucijah.

Ta primer potrjuje pravilnost Varuhove zahteve glede nujnosti primerne strokovne pomoči, učinkovitega svetovalnega pogovora in vsestranskosti informacij o razpoložljivih oblikah pomoči. 3.5-2/2008, 3.5-6/2008 in drugi