Pobudnik je ob svoji hiši v neposredni bližini otroških igral našel sveže razsekano, domnevno zastrupljeno svinjsko taco, na kar je sklepal po granulatu modro rožnate barve. Sosedje so menili, da gre za močan strup, ki naj bi ga nekdaj uporabljali za zaščito sladkorne pese. Spomnili so ga na nedavni dogodek, ko je zaradi zastrupitve poginil pes, pri neki drugi sosedi pa naj bi bilo zastrupljenih 15 mačk. Vrečko s svinjsko taco je odnesel na policijsko postajo, kjer je dežurnega policista seznanil s primeri nastavljanja vab, ki bi jih lahko nastavili lovci lovske družine Z. Izrazil je svoje nestrinjanje s tem, da se vaba nastavlja v neposredno bližino hiš. Policisti so ga napotili na veterinarsko inšpekcijo. Na Inšpektoratu RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano so presodili, da je verjetnost, da je taca zastrupljena, velika, kljub temu pa so pobudnika odpravili z ugotovitvijo, da ne morejo ukrepati, ker je storilec neznan. Pobudnik se je nato odpravil še na patologijo veterinarske bolnišnice, kjer so mu pojasnili, da bi bilo treba zaradi razjasnitve primera taco poslati v Ljubljano na toksikološke preiskave. Le tako bi se namreč lahko ugotovilo, ali in s čim je taca pravzaprav zastrupljena. Po tem, ko so ga seznanili, da je strošek tovrstne preiskave od 3.000 do 6.000 evrov in da jo plača naročnik, se je z negotovimi občutki in številnimi vprašanji o tem, kdo je pravzaprav pristojen za odkrivanje okoliščin tovrstnih primerov, vrnil domov in z dogodkom seznanil Varuha človekovih pravic RS (Varuh).
Enako vprašanje glede pristojnosti organov in postopek obravnave na način »od vrat do vrat« je izkusil tudi Varuh. Vsi državni organi, na katere se je pobudnik obrnili z namenom, da bi resno in odgovorno ugotovili morebitno utemeljenost nevarnosti zastrupitve človeka ali živali in s tem kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti, so se neposredno ali posredno izrekli za nepristojne. Obrnili smo se na Veterinarsko upravo Republike Slovenije (VURS) in Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ).
VURS je potrdila domnevo, da gre lahko za kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po 314. členu Kazenskega zakonika, za obravnavo katerega je pristojna policija. Pojasnili so, da bi najdbo sprejela v hrambo kot dokaz pri odkrivanju storilcev kaznivega dejanja v skladu z usmeritvami organov pregona (policije in državnega tožilstva) veterinarsko higienska služba nacionalnega veterinarskega inštituta le, če bi bila vložena kazenska ovadba.
MNZ je sporočilo, da se je komandir policijske postaje povezal s pristojno inšpektorico VURS, ki je tako kot že v primeru pogina mačk potrdila verjetnost domneve, da gre za razkužilo, ki se uporablja pri semenih, ali pa za strup za deratizacijo. Ker se pobudnik po njihovem mnenju za analizo snovi ni odločil, so ga opozorili na samozaščitno ravnanje. MNZ je sporočilo še, da so bile opravljene poizvedbe tako pri predsedniku kot tudi pri gospodarju lovske družine Z., ki sta vpletenost v primer zanikala. Znakov kaznivega dejanja niso ugotovili, zato v nadaljevanju tudi niso ukrepali.
Glede na odgovore, ki smo jih pričakovali, smo lahko ugotovili le, da bi se sum storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti z nastavljanjem zastrupljenih vab lahko potrdilo ali ovrglo le, če bi bila za kaznivo dejanje vložena ovadba pri pristojnem državnem tožilstvu. Vendar bi se tudi v tem primeru lahko znova izkazalo, da suma ne bi odkrili, saj bi policisti v okviru postopka zbiranja potrebnih obvestil in informacij opravili postopek pri istih osebah (lovska družina), kot so to storili že prvič. Domnevnih povezav, ki bi lahko vplivale na odkrivanje nepravilnosti tako kljub vsemu ne bi bilo mogoče izključiti.
Vključitev Varuha v zadevo je bila utemeljena že zato, da je pristojne opozorila na večjo skrb in občutljivost obravnave podobnih primerov v prihodnje, žal pa je konkretna zadeva ostala brez epiloga. Bi bilo drugače, če bi pobudnik plačal toksikološko analizo iz svojega žepa? 5.7-50/2009
