Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnila civilna pobuda za varstvo okolja Planinska vas, ki je želela doseči ustavitev dela asfaltne baze. Upravna enota Šentjur pri Celju (UE) je izdala investitorju uporabno dovoljenje za asfaltno bazo, ki je bilo izdano na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je z odločbo z dne 30. 11. 2006 odpravilo gradbeno dovoljenje (izdano 14. 9. 2004) in z odločbo zavrnilo zahtevek investitorja za legalizacijo asfaltne baze. S to odločbo je bila nadomeščena odločba UE z dne 14. 9. 2004 (gradbeno dovoljenje), z vročitvijo strankam pa je postala tudi izvršljiva. Zaradi tega je UE po uradni dolžnosti 6. 12. 2006 na podlagi prve točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) z odločbo uvedla obnovo postopka izdaje uporabnega dovoljenja. Zoper to odločbo UE se je investitor pritožil, MOP pa je z odločbo z dne 27. 3. 2007 pritožbo zavrnilo. Zoper odločbo MOP je investitor 15. 5. 2007 vložil tožbo na Upravno sodišče Republike Slovenije, ki je s sodbo z dne 20. 9. 2007 tožbi ugodilo in odločbo UE z dne 6. 12. 2006 in MOP z dne 27. 3. 2007 odpravilo in vrnilo UE v ponovni postopek. Ta postopek se ni mogel izvesti, ker se je izgubil spis. Ni ga bilo ne na UE, ne na MOP, ne na Upravnem sodišču, končno so ga 3. 4. 2008 »našli« na Inšpektoratu RS za okolje in prostor (IRSOP) in ga izročili UE. Ta je medtem na podlagi kopije spisa, ki jo je imela, 5. 3. 2008 izdala sklep o dovolitvi obnove postopka izdaje uporabnega dovoljenja. Zoper sklep o obnovi postopka se je investitor pritožil. UE je pritožbo 3. 4. 2008 odstopila v pristojno odločanje MOP.

Kljub drugačnim zagotovilom je MOP o pritožbi odločilo šele 6. 1. 2009. MOP je sklep o dovolitvi obnove postopka UE z dne 5. 3. 2008 odpravil in postopek obnove uporabnega dovoljenja, uveden po uradni dolžnosti, ustavil. Objekt ima torej uporabno dovoljenje, nima pa gradbenega dovoljenja.

Ker je imel inšpekcijski zavezanec po izdaji inšpekcijske odločbe 24. 7. 2007, s katero mu je bilo naloženo, da mora takoj po prejetju odločbe ustaviti gradnjo asfaltne baze in objekt v 120 dneh po prejetju te odločbe odstraniti, v času ponovnega odločanja o sklepu o dovolitvi izvršbe pravnomočno uporabno dovoljenje, je IRSOP s sklepom z dne 25. 2. 2008 ustavil izvršilni postopek. Izvršilni naslov z dne 24. 7. 2008 pa seveda še vedno obstaja. Glede na odločitev MOP z dne 6. 1. 2009 smo na IRSOP naslovili ponovno poizvedbo.

Varuh je ugotovil nekatere nepravilnosti v delovanju oblastnih organov, vendar asfaltna baza še vedno obratuje. To se je zgodilo zaradi zamud pri delu oblastnih organov. V skladu z določbo prvega odstavka 256. člena ZUP mora organ druge stopnje izdati in vročiti stranki odločbo o pritožbi brž, ko je to mogoče, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je organ prejel popolno pritožbo. Zamuda oziroma prekoračitev tega roka pa v zakonu ni sankcionirana, saj gre za instrukcijski (priporočilni) rok, ki sili organe k aktivnosti in daje pristojnim organom možnosti nadzora in ukrepanja v primeru neutemeljenih zastojev pri delu upravnega organa. Odločanje v instrukcijskih rokih, ki so določeni z zakonom, pa ne pomeni le zakonitega dela upravnega organa, temveč hkrati spoštovanje pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Prekoračenje roka za izdajo odločbe praviloma še ne pomeni večje kršitve pravil postopka. Ključna prekoračitev roka pa lahko glede na okoliščine posameznega primera privede do kršitve enakega varstva pravic, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave RS. Država mora sprejeti vse potrebne ukrepe, da zagotovi ustrezne razmere za redno in učinkovito delo državnih organov. V primeru asfaltne baze MOP ni odločilo v zakonskem roku, ni postopalo v skladu z danim zagotovilom in je prezrlo Varuhov predlog, da v zadevi nemudoma odloči. Pobuda civilne pobude je bila utemeljena, vendar Varuhovo posredovanje ni prineslo pričakovanih rezultatov. 5.7-29/2007