Varuh človekovih pravic Peter Svetina je na okrogli mizi ob uveljavitvi EU Listine o temeljnih pravicah in v počastitev dneva človekovih pravic danes, 12. 12. 2023 na Fakulteti za upravo v Ljubljani v uvodnem nagovoru izrazil opažanje, da kot družba postajamo vse bolj nestrpni in neobčutljivi za druge, kar sovpada z upadanjem socialnega standarda pri precejšnjem deležu prebivalk in prebivalcev Slovenije. »Ta položaj je skrb vzbujajoč, zato pri Varuhu ne le rešujemo pobud posameznic in posameznikov, ki menijo, da so jim kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, temveč vse bolj tudi ozaveščamo o tem, da človekove pravice in temeljne svoboščine niso samoumevne, da so univerzalne, neodtujljive in pripadajo vsakemu posamezniku,« je dejal.
Poudaril je, da po pandemiji do izraza prihajajo nujno potrebne sistemske spremembe, ki se jih odgovorni v državi že leta ne lotijo. Varuh meni, da spopadanje s kriznimi situacijami, kot so, energetska kriza, vse višje cene življenjskih dobrin, pandemija, nedavne katastrofalne poplave ne smejo biti izgovor za odlaganje potrebnih reform.
Navzoče je seznanil z ugotovitvami institucije Varuha na področju človekovih pravic in poudaril, da je Varuh letu 2022 obravnavala skoraj 6000 zadev, od tega dobro polovico pobud in ugotovila 222 kršitev pravic. Največkrat je kršeno načelo dobrega upravljanja, največji kršitelj pravic pa je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, sledijo mu upravne enote, Ministrstvo za zdravje, občine, Inšpektorat za okolje.
Varuh Svetina ugotavlja, da je pandemija globoko zarezala v družbeno neenakost in ranljive skupine še dodatno ogroža. Zato je pomembno tako starejše kot otroke obravnavati kot subjekte pravic, v primerih slednjih pa še posebej vedno ravnati v njihovo največjo korist kot to določa Konvencija o pravicah otrok. Na področju socialnih zadev je varuh posebej izpostaviti problematiko izvajanja osebne asistence in odločanje MDDSZ v že pridobljene pravice označil za nezakonito. Znova je spomnil na pomanjkanje zdravnikov specialistov in čakalne vrste, pa tudi na to, da na področju psihoterapevtskih storitev ni še niti osnutka zakona, čeprav Varuh že sedem let na področju duševnega zdravja ponavlja to priporočilo. Varuh pričakuje tudi, da bo na področju pravosodja že končno prišlo do potrebne dopolnitve zakonske ureditve, ki bi zagotavljala večjo dostopnost odvetniške pomoči pro bono, ni niti zakona, ki bi celovito uredil področje obravnavanja mladoletnih storilcev kaznivih dejanj.
Opozoril je še na več kot 100 neuresničenih preteklih priporočil Varuha in izrazil pričakovanje, da se Varuhova priporočila in tudi odločitve Ustavnega sodišča uresničujejo hitreje. Poudaril je pomen neodvisnih institucij za delovanje sistema zavor in ravnovesij, na kar v svojem poročilu o stanju pravne države v Evropski uniji in njenih državah članicah za leto 2022 in 2023 opozarja tudi Evropska komisija. Spomnil je na začetke institucije Varuha pred 30 leti in poudaril pomen Splošne deklaracije človekovih pravic, ki je bila sprejeta pred 75 leti in je temelj sodobnega razumevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
»Čeprav s stanjem spoštovanja človekovih pravic v Sloveniji ne moremo biti najbolj zadovoljni, pa je pomembno zavedanje, da živimo v državi in regiji, kjer je z globalnega vidika življenjski standard, vključno spoštovanja človekovih pravic, pravne države in demokracije, relativno visok. Na to ne smemo pozabiti, kot tudi ne, da je vsaka kršitev človekovih pravic nedopustna in jo je potrebno čim prej odpraviti,« je še dejal varuh.
