Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) lahko na podlagi 23.a člena Zakona o ustavnem sodišču (Ur. l. RS št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12) z zahtevo začne postopek za oceno ustavnosti predpisa, ki “nedopustno posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine”.
Varuh je v petek, 15. 2. 2019, na Ustavno sodišče Republike Slovenije (Ustavno sodišče) vložil zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS 43/2018 z dne 22. 6. 2018), saj meni, da so z izpodbijano Uredbo kršene naslednje določbe Ustave Republike Slovenije:
• načelo pravne države iz 2. člena Ustave RS,
• skladnost s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo iz 8. člena Ustave RS,
• enakost pred zakonom iz 14. člena Ustave RS,
• pravica do zdravega življenjskega okolja iz 72. člena Ustave RS,
• določila o prenehanju funkcije predsednika in ministrov vlade iz 115. člena Ustave RS ter
• usklajenost pravnih aktov iz 153. člena Ustave RS.
Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju po oceni Varuha posega na področja Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), hkrati pa je v več členih tudi v nasprotju z ZVO-1. Podzakonski predpisi morajo biti v skladu z Ustavo RS, mednarodnimi akti in zakoni. Ker Uredba ni v skladu z zakonom, je tudi v neskladju z Ustavo RS, prav tako pa je neskladna z Aarhuško konvencijo in drugimi mednarodnimi dokumenti.
Varuh je na podlagi vsega navedenega Ustavnemu sodišču predlagal, da oceni ustavnost in zakonitost Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS 43/2018 z dne 22. 6. 2018) in ugotovi, da je Uredba v celoti neustavna ter jo razveljavi.
ENOC
Varuh vložil prvo zahtevo za oceno ustavnosti na področju okolja in prostora
Evropska mreža ombudsmanov za otroke (ENOC) je bila ustanovljena leta 1997 na Norveškem.
Varuh človekovih pravic RS je član ENOC-a od leta 2002.
Cilj držav, vključenih v ENOC, je uresničevanje vsebin Konvencije o otrokovih pravicah, osveščanje javnosti o pravicah otrok in dodatna prizadevanja za implementacijo vsebin konvencije v zakonskih ureditvah posameznih držav.
V okviru ENOC-a si članice izmenjujejo podatke, pristope, strategije in rezultate primerjalnih analiz, nudijo pa tudi pomoč posameznim uradom pri oblikovanju oziroma večanju avtonomije v odločanju in delovanju v matični državi.
Članice ENOC-a so avtonomne in
- nadzorujejo delo vladnih služb, organov in ministrstev
- preiskujejo kompleksna vprašanja (trgovina z otroki, nasilje)
- spodbujajo ustrezne raziskave,
- sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na pravice in blagostanje otrok.
Poročila Varuha na letnih srečanjih ENOC-a (European Network for Ombudspersons for Children)