Pripornika, ki sta bila v postopku za uporabo varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu na podlagi sklepa sodišča nameščena na Oddelku psihiatrije Univerzitetnega kliničnega centra Maribor (OPsih UKC), sta Varuha človekovih pravic RS (Varuh) seznanila, da jima ni omogočeno gibanje na prostem.
Na podlagi 213.a člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je treba vsakemu priporniku zagotoviti vsak dan najmanj dve uri gibanja na prostem. To mu je treba zagotoviti, ne glede na to, če se pripor izvršuje v zavodu za prestajanje kazni (ZPKZ) ali zunaj njega. Zato je Varuh za pojasnitev, zakaj pobudnikoma ni bilo omogočeno gibanje na prostem, zaprosil Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij v okviru Ministrstva za pravosodje in OPsih UKC.
OPsih UKC je pojasnil, da sta pobudnika, ki sta med trajanjem pripora nameščena na oddelku psihiatrije, res prikrajšana za gibanje na prostem. Iz varnostnih razlogov sta bila na oddelku ves čas navzoča dva pravosodna policista. Če bi hoteli pobudnika peljati na prosto, bi morali podvojiti število pravosodnih policistov, ZPKZ pa nima dovolj pravosodnih policistov. Podobno je pojasnila UIKS. Pripomnila je, da je bivanje na prostem pripornikom med bivanjem ali zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici zunaj ZPKZ v praksi težko zagotoviti. Dvorišča in drugi prostori, ki jih na prostem uporabljajo drugi pacienti teh bolnišnic, so namreč neustrezno zavarovani. Ker psihiatrične bolnišnice nimajo ustreznih ograj in še manj sistemov za elektronsko varovanje objektov, ZPKZ varovanja pripornikom na prostem ne more zagotoviti. Takšno varovanje bi ZPKZ lahko zagotovil le izjemoma in le, če pripornik ni begosumen.
V tem primeru je Varuh pobudo obeh pobudnikov ocenil kot utemeljeno. Tudi če so razlogi, zaradi katerih pripornikom (ali komur koli) ni mogoče uresničevati pravic z ustavo in zakonom zagotovljenih, ki so jim zagotovljene z ustavo in zakonom, objektivni, v nobenem primeru niso in ne morejo biti opravičljivi. Z namenom, da se takšnim in drugim težavam, s katerimi se srečujejo tako zavodi za prestajanje kazni kot zdravstveni zavodi (tudi med izvrševanjem varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu), je Varuh že večkrat opozoril na potrebo po »forenzični« bolnišnici, ki bi bila namenjena le pripornikom in obsojencem, ki bi potrebovali zdravljenje v zdravstvenem zavodu. Izpostavljeni primer je takšno potrebo ponovno potrdil. 2.3-8/2009
