Pobudnica je na Policijski postaji (PP) Vrhnika prijavila, da je njeno hči ugriznil pes. Navedla je, da je bila njena prijava zaključena le z uradnim zaznamkom o ne uvedbi postopka o prekršku. Ko je bila s tem seznanjena, je podala pritožbo na postopek policistov. Med drugim je policistom očitala površno, enostransko, izkrivljeno in nestrokovno obravnavo primera. Na pritožbo je prejela odločbo Policijske uprave (PU) Ljubljana, s katero njenemu predlogu za vložitev obdolžilnega predloga ni bilo ugodeno. V tej odločbi je bilo v pouku o pravnem sredstvu navedeno, da zoper odločbo ni pritožbe. Kljub temu je podala še dopolnitev pritožbe. Na to dopolnitev pritožbe je prejela odgovor Ministrstva za notranje zadeve (MNZ), Sektorja za pritožbe zoper policijo, da njena pritožba zoper postopek policistov ne bo obravnavana, saj naj bi se vsebina pritožbe nanašala na prej navedeno izdano odločbo PU Ljubljana. Hkrati je bila obveščena, da bo njena dopolnitev pritožbe odstopljena v pristojno odločanje Sektorju uniformirane policije PU Ljubljana, ki nadzoruje delo prekrškovnega organa, saj se vsebina nanaša na izdano odločbo PU Ljubljana. V pobudi Varuhu je sicer še posebej izpostavljala, da v obrazložitvi odločbe PU Ljubljana ni prejela ustreznih pojasnil oziroma odgovorov glede svojih navedb v pritožbi.

V odločbi PU Ljubljana (izdana je bila na podlagi določil Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP), ki jo je pobudnica dobila na svojo pritožbo, je bilo v njeni obrazložitvi navedeno, da je pooblaščena uradna oseba svojo odločitev sprejela na podlagi proste presoje dokazov z utemeljitvijo: »iz pregledane dokumentacije je bilo ugotovljeno, da je dne … v dopoldanskem času na naslovu …., otrok … šla iz stanovanjske hiše na dvorišče, kjer je v ograjenem prostoru zagledala sosedovega psa (mešanček, rjavkaste barve št. čipa …), kateri je bil pripet z verigo. Ker so bila vrata ograjenega prostora, na katerem je na vidnem mestu pripeta opozorilna tabla »pozor hud pes!« odprta, je pristopila do psa, ter ga z roko pobožala. Za tem se je odmaknila od psa, le ta pa je skočil za njo, jo ugriznil v levo in nato še v desno roko. O dogodku je obvestila očeta … in dedka …. Na podlagi presoje dokazov nadzorni organ ugotavlja, da niso izpolnjeni pogoji za uvedbo postopka o prekrških zoper…«.

Iz takšne obrazložitve je po naši presoji slabo razvidno dejansko stanje zadeve in razlogi, ki so narekovali odločitev o ne ugoditvi predloga predlagatelja za uvedbo postopa o prekršku. Zgolj sklicevanje na prosto presojo dokazov in navedba »s pregledom dokumentacije je bilo ugotovljeno« namreč ni dovolj za pojasnilo odločitve o ne uvedbi postopka o prekršku. Zlasti pripominjamo, da iz odločbe ni razvidno, da bi pobudnica dobila odgovore na svoje pritožbene navedbe, ki jih je med drugim navedla v pritožbi. Tako pobudnica ni prejela odgovora na očitek o zmotni ugotovitvi kraja, kjer je pes napadel njeno hči (opozarja, da je do ugriza prišlo pri njenih vratih v njeno stanovanje, torej ne v ograjenem prostoru, niti ne na prostoru, kjer se nahaja ograja), nadalje, da sta bila na kraju dogodka v času ugriza prisotna g….in g…. in da sicer ni bila »upoštevana prisotnost prič«. Po mnenju Varuha je bilo tako vprašljivo, ali takšna obrazložitev odločbe sploh vsebuje vse elemente obrazložitve, ki jih določa ZUP.

Na podlagi teh naših ugotovitev in drugih opozoril, je MNZ preverilo postop(e)k(e) Policijske postaje (PP) Vrhnika in Policijske uprave (PU) Ljubljana. Ugotovilo je, da so bile v obeh postopkih storjene nekatere nepravilnosti. Tako ni bilo pravilno ravnanje PP Vrhnika ob prvi prijavi dogodka oziroma prekrška (ko je bila prijava o tem podana zgolj v vednost), saj bi PP morala že takrat takoj pristopiti k ugotavljanju dejanskega stanja. S prijavo je bil namreč podan sum storitve prekrška, obravnavanje katerega je v izvirni pristojnosti policije. Prekrškovni organ pa nima diskrecijske pravice (ne)ugotavljati dejansko stanje, temveč ga mora vedno ugotoviti in šele na njegovi podlagi se lahko v okviru zakonskih pogojev odloči (ne)uvesti ustrezen prekrškovni postopek. To je PP sicer naredila, vendar šele po ponovni prijavi dogodka s strani pobudnice, v kateri je ta zahtevala obravnavanje domnevnega prekrška. Do takrat pa je preteklo že pet dni, s čemer se je uspešnost ugotavljanja dejanskega stanja občutno zmanjšala.

Nadalje je po ugotovitvah MNZ PU Ljubljana o predlogu za vložitev obdolžilnega predloga zmotno odločila z odločbo in izdajo odločbe zmotno oprla na določbe (ZUP, namesto na določbe 51. oziroma 103. člena Zakona o prekrških (ZP-1). V tej zvezi MNZ pripominja, da v skladu (sicer neobveznim) pravnim mnenjem Ministrstva za pravosodje iz leta 2011, organ, ki nadzoruje delo prekrškovnega organa, po 103. členu ZP-1 ne izdaja upravne odločbe, temveč mora o svoji odločitvi predlagatelja zgolj seznaniti. Vloga PU je v tem delu nadzorstvene narave in bi morala biti predvsem usmerjena v preverjanje pravilnosti odločitve PP o ne uvedbi prekrškovnega postopka (v smislu če je PP izvedla vse potrebno za ugotovitev dejanskega stanja). Obrazložitev PU Ljubljana, četudi bi bila pobudnici posredovana z odgovorom, pa bi bila ob nespremenjeni vsebini pomanjkljiva. PU Ljubljana se namreč pri utemeljevanju svoje odločitve ni opredelila do vseh navedb, ki jih je pobudnica navedla v svojem predlogu.

Ker dopolnitev pritožbe pobudnica ni poslala PU Ljubljana oziroma PP Vrhnika (v smislu predloga za vložitev obdolžilnega predloga), temveč zgolj na Direktorat za policijo in druge varnostne naloge pri MNZ - DPDVN (kot razširitev pritožbe zoper delo inšpektorja PU Ljubljana), se po sporočilu MNZ PU Ljubljana posledično do teh navedb ni mogla opredeliti oziroma jih preveriti. Dopolnitev pritožbe je PU namreč prejela šele od DPDVN, potem ko je pobudnici že vročila dokončno odločitev o nevložitvi obdolžilnega predloga. Generalna policijska uprava (GPU) je PU Ljubljana in posledično PP Vrhnika (v vednost pa tudi ostale PU) seznanila z nepravilnostmi v tem postopku in od vseh PU zahtevala, da v podobnih primerih ravnajo v skladu s stališči, ki jih je GPU zavzela v tem dokumentu in dokumentu Ministrstva za pravosodje.

Odločitev prekrškovnega organa o ne uvedbi postopka oziroma pristojnega organa, ki po zakonu nadzoruje njegovo delo, je dokončna. Upoštevajoč navedene ugotovitve MNZ, ki so posledica našega posredovanja v tej zadevi, pa štejemo pobudo za utemeljeno. Pričakujemo tudi, da bo odmev ugotovitev in ukrepov iz te zadeve takšen, da v bodoče do podobnih nepravilnosti v postopkih policistov ne bo več prihajalo. 6.1-29/2014