Na podlagi obvestila, da dve obsojenki v Zavodu za prestajanje kazni zapora (ZPKZ) Ig gladovno stavkata, ker so jima bili omejeni stiki z zunanjim svetom, sta predstavnika Varuha človekovih pravic RS (Varuh) obiskala ZPKZ Ig ter se z njima in zaposlenimi tudi pogovorila.
Ugotovili smo, da bile pobudnicama odvzete zavodske ugodnosti zaradi očitka kršenja hišnega in dnevnega reda. Pobudnici sta lahko koristili le zakonsko predpisane ugodnosti, in sicer dopisovanje z ožjimi družinskimi člani, enourne obiske z ožjimi družinskimi člani in dvakrat tedensko telefonske klice z ožjimi družinskimi člani.
Na našo poizvedbo je Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij (UIKS) ugotavljala, da pravice pobudnic do dopisovanja in telefonskih pogovorov niso bile kršene. Omogočeni so jima namreč vsi stiki na podlagi 71., 73. in 75. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1). Z drugimi osebami pa si obsojenec po določbah ZIKS-1lahko dopisuje oziroma se mu omogočijo obiski ter telefonski pogovori, če je to v skladu z njegovim osebnim načrtom. Pojasnila je, da je direktorica ZPKZ Ig na podlagi spremenjenega osebnega načrta pobudnic odločila, da se jima za krajše obdobje ne dovoli dopisovati, sprejemati obiskov in telefonskih pogovorov z drugimi osebami. Zato po mnenju UIKS v konkretnem primeru tudi ne gre za odvzem ugodnosti (razen podaljšanih in nenadzorovanih obiskov), saj dopisovanje, obiski in telefonski pogovori z drugimi osebami v ZIKS-1 niso opredeljeni kot ugodnosti. Stališče UIKS je tudi bilo, da ima direktor zavoda zakonsko pooblastilo, da odloča o tem ali bo obsojencu dovolil dopisovanje, obiske in telefonske pogovore z osebami, ki niso njegovi ožji družinski člani, kar pomeni, da lahko dovoljenje s spremembo osebnega načrta tudi prekliče. Pri tem kršitve hišnega reda ni treba obravnavati v disciplinskem postopku, še posebej zato, ker je na podlagi 88. člena ZIKS-1 obsojencu mogoče izreči disciplinsko kazen omejitve podeljevanja ugodnosti iz 77. člena citiranega zakona do treh mesecev, če je obsojenec zlorabil dodeljene ugodnosti.
Z ugotovitvami UIKS-a se nismo strinjali. V dodatnem posredovanju smo poudarili, da direktor zavoda ni povsem neomejen pri odločanju o možnostih za dopisovanje, sprejemanje obiskov in telefonske pogovore obsojencev z drugimi osebami. Odločitve o tem je po mnenju Varuha treba vezati na konkretni osebni načrt. Za vsakršno spremembo osebnega načrta pa morajo biti podani stvarni in utemeljeni razlogi, sicer sprememba osebnega načrta nima smisla. Poudarili smo tudi, morajo biti za kakršnokoli omejevanje stikov z zunanjim svetom podani utemeljeni razlogi. Takšni stiki namreč preprečujejo socialno izolacijo obsojenca, hkrati pa mu omogočajo ponovno vključenost v družbo po prestani kazni. Zato bi tudi v tem primeru lahko odločitev o spremembi osebnega načrta (omejitev stikov) temeljila le na očitku, da sta te možnosti zlorabili, ne pa za namen discipliniranja oziroma sankcioniranja. Odločitev direktorice pa je bila v tem primeru sprejeta prav s tem namenom, saj sta "obe dlje časa in pogosto kršili določila hišnega in dnevnega reda zavoda." Če je temu bilo res tako, bi bilo treba zato v ta namen izpeljati disciplinski postopek, ne pa ju omejiti v že danih (sicer razširjenih) možnosti komuniciranja z zunanjim svetom, če za to ni bilo podanih utemeljenih varnostnih razlogov oziroma očitkov zlorabe teh podeljenih možnostih.
Na to dodatno poizvedbo je UIKS sporočila, da soglaša s stališčem Varuha, da naj se obsojenkam stiki z zunanjim svetom omejijo le ob zlorabi le-teh, ne pa za discipliniranje. UIKS je tudi pripomnila, da je ZPKZ Ig pobudnicama ponovno omogočil stike z osebami, ki niso njuni družinski člani. Pobudo smo na podlagi tega ocenili za utemeljeno, saj je ZPKZ Ig v tem primeru očitno neupravičeno omejeval njune stike z zunanjim svetom. Pričakujemo tudi, da bo ZPKZ Ig naše stališče upošteval pri svojih nadaljnjih odločitvah, kar je sicer tudi sam izrecno zagotovil. 2.2-64/2010
Primer zaključen 6. 4. 2011.
