Visoka komisarka Organizacije Združenih narodov za človekove pravice Michelle Bachelet se je udeležila uvodnega dela druge seje Sveta varuha za človekove pravice, ki se je sestal ob robu Blejskega strateškega foruma. Po srečanju z varuhom Petrom Svetino, ki ji je predstavil delovanje tega ključnega Varuhovega posvetovalnega telesa in pomen njegovega delovanja za nacionalno institucijo za človekove pravice v Sloveniji, je članom sveta predstavila nekatere izzive, s katerimi se Združeni narodi srečujejo pri uveljavljanju smernic za uveljavljanje človekovih pravic. Visoka gostja se je še posebej dotaknila pravic v gospodarstvu, kar je bila tudi osrednja tema tokratne seje Sveta varuha.  

Kot je povedala, se mnoge države srečujejo z izzivi na področju implementacije smernic v manjših podjetjih in kršenjem pravic v verigah oskrbovalcev, saj v določenih delih sveta uporabljajo celo otroško delovno silo. Dejala je, da je velik izziv tudi uporaba novih tehnologij pri skrbi za človekove pravice. "S tem so povezana nekatera tveganja in etična vprašanja, ki jih je v procesih razvoja in delovanju podjetij nujno osvetliti. Prav tako je treba biti previden pri posegih v človekove pravice z utemeljitvijo, da gre za varnost," je poudarila. Pri razvoju umetne inteligence po komisarkinem mnenju prihaja do velikih koristi za človeka, pri tem pa srečujemo tudi s predsodki, ki jih v tehnoloških procesih v izdelke implementirajo razvijalci. "Ne moremo mimo dejstva, da človeška inteligenca vnaša predsodke v umetno inteligenco," je izzive na tem področju orisala Michelle Bachelet.

Opozorila je še na dva ključna izziva na področju varovanja človekovih pravic, in sicer sovražni govor in podnebno krizo. Kot je povedala, je vse več migracij, ki so povezane s podnebni spremembami, družabna omrežja pa po njenem mnenju omogočajo nove oblike komunikacij, ki nemalokrat presegajo polje dopustnega. Ob tem so člani sveta visoko komisarko seznanili z nedavno odločitvijo Vrhovnega sodišča, ki je polje pregona sovražnega govora tolmačilo širše kot doslej.

Osrednje delovanje Visokega komisariata Organizacije združenih narodov za človekove pravice je sicer usmerjeno v iskanje ravnotežja med razvojem in spoštovanjem človekovih pravic ter združevanje različnih generacij človekovih pravic. "Nekatere države so v fazi začetnega ekonomskega razvoja in se trudijo svojim prebivalcem zagotoviti osnovne eksistencialne pogoje, druge pa s svojim napredkom odpirajo številna etična in druga vprašanja in kreirajo nove generacije človekovih pravic," je povedala.

Ob tem je varuh Peter Svetina izpostavil vprašanje, kako uravnotežiti področje ekonomije in skrbi za zdravo okolje, s katerim se ukvarja tudi institucija, ki jo vodi. Da je to eno najtežjih vprašanj, pri katerem je treba zasledovati najvišje varstvo človekovih pravic, se je s slovenskim varuhom strinjala tudi visoka komisarka za človekove pravice. Pri ekonomskih procesih se je po njenem mnenju treba osredotočati na zelene ukrepe, čisto energijo, spodbujati programe, ki krepijo odnos do zdravega življenja in varovanju okolja in iskati priložnosti za podjetja. "Slovenija je velika promotorica pravice do zdravega življenja," še meni komisarka, ki je pohvalila tudi prizadevanja naše države na tem področju in pozdravila vpis pravice do pitne vode v slovensko ustavo.

Dotaknila se je tudi vloge svetovnih in drugih voditeljev, ki po njenem mnenju s svojimi dejanji postavljajo norme, s čimer dajejo ljudem zgled in 'licence za ukrepanje'. Na to opozarja tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, ko poudarja pomen etike v komuniciranju in delovanje skladno z načelom dobrega upravljanja. "Naloga nas vseh, še posebej tistih na najvišjih položajih, je, da smo s svojim delovanjem zgled drugim," je poudaril varuh Svetina. Na ta vidik so med drugim v razpravi na seji opozorili tudi člani Sveta.

Ob robu seje na Blejskem starteškem forumu so se člani Sveta skupaj varuhom Petrom Svetino udeležili tudi širšega posveta z visoko komisarko.