Člani Sveta varuha za človekove pravice (Svet) so se v ponedeljek, 10. 12. 2018, sestali na 3. seji, ki je potekala v Hiši Evropske unije v Ljubljani.
Osrednja točka razprave je bila ocena spoštovanja človekovih pravic v mandatu varuhinje Vlaste Nussdorfer.
V ta namen so članice in člani Sveta prejeli pregled ravni spoštovanja Varuhovih šestletnih priporočil, ki jih je sprejel tudi Državni zbor RS ob obravnavi vsakoletnega poročila Varuha. Pregled je pripravljen po posameznih vsebinskih področjih dela, z opredelitvijo, ali je bilo posamično priporočilo uresničeno, delno uresničeno ali neuresničeno. Varuhinja je dejala, da žal mora Varuh nekatera priporočila ponavljati iz leta v leto, ker na nekaterih področjih ni napredka pri odpravi ugotovljenih kršitev človekovih pravic in svoboščin. Izrazila je zadovoljstvo, da vlada vsako leto pripravi letno in sedaj že tudi polletno odzivno poročilo, informacijo o realizaciji Varuhovih priporočil.
V razpravi so članice in člani Sveta poudarili, da je nujno spoštovati delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast, zato ne moremo pričakovati, da bo Državni zbor izvršni oblasti naložil izvajanje priporočil, lahko le priporoča vsem institucijam in funkcionarjem na vseh ravneh, da upoštevajo Varuhova priporočila, zapisana v letnih poročilih. Zavezujoče so na primer sodbe Ustavnega sodišča RS. Nekatere se ne izvršijo, kar kaže na stopnjo spoštovanja najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin in s tem pravne varnosti v državi. Varuhinja je ob tem opozorila na kulturno razliko; medtem ko je na Švedskem nedopustno nespoštovanje priporočil švedskega ombudsmana, se pri nas lahko brez posledic prezre nekajletno vztrajno ponavljanje Varuhovih priporočil. Člani Sveta so priporočili intenzivnejšo javno predstavitev organov, ki vztrajno zavračajo odpravo ugotovljenih kršitev.
Članice in člani Sveta so pozitivno ocenili pripravljen pregled ravni uresničevanja šestletnih Varuhovih priporočil ter podprli namero varuhinje, da pregled objavi v posebni pregledni publikaciji o šestletnem delu. Ob tem so priporočili, da Varuh v prihodnje razvije indikatorje, kazalnike in merila učinkovitosti uresničevanja priporočil. Člani sveta so se strinjali, da je to lahko ena izmed nalog Varuhovega Centra za človekove pravice, ki bo začel z delom 1. 1. 2019. Uporabil in nadalje bo lahko razvil v mednarodnih organizacijah za človekove pravice sprejete kazalnike ocenjevanja, spodbujanja, izvajanja in uresničevanja človekovih pravic.
Varuhinja je kratko predstavila šestletno delo ter temeljne ugotovitve in dosežke. Med njimi je omenila zlasti sprejem Zakona o dopolnitvah Zakona o varuhu človekovih pravic. Varuh je tako s svojim poslanstvom, razširjenim mandatom in z vsemi novimi organizacijskimi enotami v bistvu že Nacionalna institucija za človekove pravice po tako imenovanih Pariških načelih, sicer trenutno brez statusa A. Prošnjo za status A je Varuh že poslal akreditacijskemu odboru pri Uradu visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice.
Govorili so tudi o komuniciranju Varuha v javno obravnavanih primerih, ko javnost zahteva stališče Varuha in javno opredelitev, večkrat tudi do primerov, ki še potekajo pred sodnimi ali drugimi organi. Svet je podprl varuhinjo pri njeni odločitvi, da se Varuh javno ne opredeljuje do posamičnih primerov, dokler sam ne zaključi obravnave morebitne pobude ali lastne pobude širšega vprašanja. Lahko pa izkoristi priložnost za načelni odgovor s predstavitvijo človekoviha pravic in svoboščin ter mednarodnih standardov na obravnavanem področju ali ob vprašanju človekovih pravic širšega pomena. Varuh lahko izkoristi svoj avtonomni in neodvisni položaj kot »platforma« za dialog in razmislek različno mislečih posameznikov ali predstavnikov institucij in organov. Skupaj z Varuhom lahko pretehtajo različna stališča ter oblikujejo priporočila, ki bodo v skaldu s temeljnimi človekovimi pravicami.
Soglašali so s predlogom, da se še pred iztekom mandata varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer opravi tematska seja o zbiranju osebnih podatkov članov etničnih skupnosti v Sloveniji, da bi lahko bolje spremljali učinkovitost ukrepov slovenskih oblasti za odpravo nekaterih oblik diskriminacije.
