Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, njen namestnik Miha Horvat, direktorica strokovne službe Martina Ocepek ter svetovalke pri Varuhu Brigita Urh, Neva Šturm, Liana Kalčina in Nataša Kuzmič so se v torek, 13. 12. 2016, sestali z ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Majo Makovec Brenčič in njenimi sodelavci, državno sekretarko dr. Andrejo Barle Lakota, generalnim direktorjem Direktorata za šport dr. Borom Štrumbeljem ter sekretarko v direktoratu mag. Mojca Trnovšek Pečnik ter vodjo odnosov z javnostmi Tino Hrastnik. Govorili so o številnih vsebinah, ki jih obravnava Varuh in pričakuje ustrezne ukrepe ministrstva.

Namestnika Horvata je zanimalo, kako ministrstvo načrtuje izpolnitev priporočil Varuha iz leta 2015. Med drugim je posebej opozoril na kršitve prepovedi izvajanja konfesionalnih dejavnosti v javnih vrtcih in šolah zaradi katerih bi morali predpisi predvidevati tudi določene sankcije. Državna sekretarka je pojasnila, da takšnih primerov sicer ne zaznavajo množično, zato posebne ureditve z zakoni ali drugimi predpisi zaenkrat ne predvidevajo. Posvečajo se jim le posamično.
Varuh je Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) priporočil, da pripravi ustrezne rešitve za obravnavo otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, tudi tistih z najtežjimi oblikami. Ministrica in državna sekretarka sta podrobno orisali aktivni pristop k reševanju te problematike. Poleg projekta za otroke s čustvenimi in vedenjskimi motnjami pripravlja še druge, kar jim bodo omogočila črpana evropska sredstva. Načrtujejo projekte na področjih zgodnje obravnave otrok, ki se bodo med drugim dotikali tudi problematike spremljevalcev zanje, dela strokovnjakov, ki se bodo ukvarjali z družinami, z razvojem zavodov, ki so lahko v pomoč šolam. V pilotnem projektu bodo oblikovali mreže podpornih institucij, izobraževali učitelje ter se ukvarjali s socialnim vključevanjem otrok s posebnimi potrebami, ki končajo šolanje, v lokalno okolje.
Varuhinja je podprla prizadevanja in pristope ministrstva k celoviti in sistemsko urejeni zgodnji obravnavi otrok s posebnimi potrebami. Izpostavila je, da morajo bodoči strokovnjaki dobiti zadostno znanje že med šolanjem.

Sogovorniki so se dotaknili še problematike sanacij stavb vrtcev in šol z vidika skrbi za zdravje otrok in zaposlenih, kar je Varuh ministrstvom in vladi priporočil v Letnem poročilu 2015 (stran 239). Na priporočilo Varuha se je ministrstvo odzvalo že pisno in pojasnilo potek. Poudarilo je tudi, da vsakoletne blokade državnega proračuna onemogočajo realizacijo načrtovanega programa sofinanciranja investicij v vrtce in osnovno šolstvo, nasploh.

Govorili so še o priporočilu Varuha glede testiranja dijakov na THC, vključno z vodenjem in obdelavo pridobljenih osebnih podatkov (Letno poročilo 2015, stran 340). Področje bo urejeno s protokoli. Problematika 'fazaniranja' dijakov prvih letnikov se po mnenju sogovornikov iz leta v leto tudi zaradi opozoril in pristopov šol umirja. Prav tako se problem pretežkih šolskih torb nekoliko manjša, od šol je odvisno, kakšna navodila dajejo učencem.  
 
Svetovalka pri Varuhu Brigita Urh je opozorila, da otroci, ki zaradi različnih težav ne morejo biti vključeni v vrtce, ne dobijo z odločbo o usmeritvi določene strokovne pomoči, ki bi jim sicer v primeru, da bi obiskovali vrtec, pripadala. Opozorila je tudi na problematiko prilagoditve in prirejanja učbenikov za slepe in slabovidne otroke. Varuha meni, da bi morali imeti ti otroci pravico zapisano v odločbi o usmeritvi.

Izrazila je tudi dvom v kakovost dela pri dodatni strokovni pomoči (DSP) z otroki, ki jim je izdana odločba o usmerjanju, glede na to, da so timi nepopolni in zaposlitve strokovnih delavcev nestalne. Na ministrstvu so o tem opravili evalvacijsko študijo o učinkovitosti in na podlagi izsledkov že razmišljajo o ukrepih, ki naj bi jih začeli pripravljati v letu 2017.

Opozorila je na dolgotrajnosti postopkov usmerjanja, posebej pri otrocih, ki v naslednjem šolskem letu zamenjajo vrsto in stopnjo VI programa. Državna sekretarka je poudarila, da se je transparentnost in hitrost postopkov s prenovo in reorganizacijo sistema usmerjanja povečala, da pa pri bolj kompleksnih primerih še zaznavajo te težave.

Varuh se srečuje tudi z zagotavljanjem ustrezne dietne prehrane v šolah in vrtcih za otroke s hudimi alergijami. Posebno pozornost velja po mnenju sogovornikov posvetiti 30 odstotkom otrok, ki prilagojeno hrano res nujno potrebujejo. Na ministrstvu so problematiko ocenili kot kompleksno, v sodelovanju s še nekaterimi deležniki že pripravljajo smernice zdrave in varne prehrane, ob tem skušajo iskati ravnotežje med individualnimi in skupinskimi zahtevami. Obstaja bojazen zmanjšanja kakovosti in varnosti prehrane zaradi kompleksnosti problema in posledično prenosa odgovornosti iz šol na zunanje izvajalce.

Dotaknili so se še združevanja vzgojnih zavodov in nekaterih zapletov, ki so ob tem nastali. Varuhinjo in njene sodelavce so zanimale rešitve pri opravljanju strokovnih izpitov na področju vzgoje in izobraževanja ter rešitev glede pridobitve ustreznih delovnih izkušenj pri delu v razredu. Ministrica je pojasnila, da strokovni izpiti ostajajo, razširjen pa je nabor možnosti za pridobitev izkušenj.  

Govorili so tudi o odločbi Ustavnega sodišča RS U-I-269/2012 v zvezi s financiranjem šolskih programov javnih in zasebnih šol. Vprašanje financiranje javno veljavnih osnovnošolskih programov je potrebno rešiti konsistentno in skladno z odločbo ustavnega sodišča.

Varuhinjo je zanimal tudi problem vrednotenja dela pomočnic vzgojiteljic, ki so po svoje pravice stopile na ulico. Državna sekretarka je pojasnila podrobnosti in prizadevanja MIZŠ za ustrezno rešitev problema.

Problematiko poslovnih sekretark v vrtcih in šolah, ki do konca prehodnega obdobja niso pridobile ustrezne stopnje izobrazbe, po zagotovilih državne sekretarke rešujejo individualno.
MIZŠ smo opozorili na problematiko v zvezi z napredovanjem v nazive zaradi neupoštevanja potrdil o sodelovanju na mednarodnih posvetih v organizaciji Združenja pedagogov tehnične ustvarjalnosti Slovenije (ZPTUS).

Varuh tudi meni, da je za komunikacijo šol z MIZŠ in Inšpektoratom za šolstvo in šport nepotrebno najemati odvetnike, saj to ni skladno z načelom dobrega upravljanja.
Za plačilo teh storitev največkrat porabljajo sredstva iz materialnih stroškov, kar je nedopustno. S temi sredstvi bi se lahko izboljšali učno-didaktični standardi posamezne šole.

Varuhinja je MIZŠ opozorila še na problem ustreznega kadra v CIRIUS Vipava za dežurstvo med vikendi in šolskimi počitnicami, na domnevno negospodarno poslovanje vrtca Kerinov grm, govorili pa so še o uspešnosti izvajanja projektov za romske otroke ter oblikovanju politik za posamezna področja. Razlogov za manjšo uspešnost romskih otrok v procesu šolanja je več. Strinjali so se, da ni dopustno sistematično vključevanje romskih otrok v šole s prilagojenim programom samo zaradi slabše opremljenosti in jezikovnih težav. Ti otroci v predšolskem obdobju še vedno nimajo enakih možnosti.

Dotaknili so se predloga Zakona o športu z različnih vidikov. Ministrstvo se je odzvalo predlogom Varuha in jim v večini tudi sledilo.

Dogovorili so se, da ministrstvo pozorno spremlja Varuhova priporočila in jih poskuša sproti uresničevati.