Varuh človekovih pravic Peter Svetina je 21. 2. 2023 na srečanju z ravnateljicami in ravnatelji, ki je potekalo v prostorih Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, poudaril pomen izobraževanja, ki oblikuje ogromno število mladih in izzive vodilnih v izobraževalnih institucijah spričo spremenljivih družbenih razmer. »Danes učitelji otrokom ne mečejo več ključev v glavo, zavedanje otrokovih pravic je mnogo večje kot pred desetletji, se pa žal dogaja, da nekateri starši besno divjajo po šolah z odvetniki, otroci pa v šolah odkrito vejpajo. Pred vami, ravnateljicami in ravnatelji, so povsem drugi izzivi kot nekoč. Z razvojem sodobne tehnologije in pandemičnih dogodkov pa so se ti izzivi še dodatno namnožili,” je dejal.
Spomnil je, da pravice otrok opredeljujejo številni mednarodni dokumenti, eden najpomembnejših je Konvencija o pravicah otrok, ki so nastali kot posledica dojemanja otroka kot samostojnega nosilca pravic in ne več samo kot člana ustavno zavarovane družine ter predmet varstva in skrbi. »Otroci se v veliki meri teoretično zavedajo svojih pravic, postavlja pa se vprašanje, koliko jih znajo dejansko uresničevati. Pa tudi vprašanje, ali iz naslova pravic, ki jim pripadajo, razumejo odgovornosti, ki jih te pravice prinašajo. In seveda, ali na drugi strani te odgovornosti v zadostni meri poznajo država in vsi, ki jih morajo in morate usposabljati za aktivne državljane,« je dejal varuh Svetina.
Ravnateljice in ravnatelje je seznanil, da pri Varuhu človekovih pravic deluje posebni namestnik samo za področje pravic otrok, v Centru za človekove pravice pa oblikujejo akcije ozaveščanja o pravicah. Samo poučeni otroci znajo odgovorno svoje pravice uveljavljati, je poudaril in dodal, da je nujno, da poznajo tudi dostop do Varuha človekovih pravic kot subsidiarne poti za zaščito pravic, pri čemer je vloga učiteljic in učiteljev posebnega pomena.
Dotaknil se je še nekaterih izzivov, ki jih je prinesla pandemija, kot so težave otrok in mladostnikov v duševnem zdravju in splošnem počutju, tudi pomanjkanje ustrezne strokovne podpore pri skrbi za njihovo duševno zdravje. »To so težave, ki ne bodo rešene čez noč, kot ne more biti čez noč rešena težava s pomanjkanjem učiteljev, posebej nekaterih z specifičnimi znanji, ali skorajšnje upokojevanje množice starejših učiteljev, niti ni blizu videti rešitve z ustreznim vrednotenjem pedagoškega dela,« je bil kritičen nad neustreznim priznavanjem pomena in vpliva izobraževalnega sistema na generacije.
Opozoril je tudi, da v pandemičnem času razvite prakse zaklepanja šol kljub skrbi za otroke in imetje lahko brez pravne podlage ali vsaj odredbe sodišča postane nezakonito dejanje omejevanja svobode gibanja. »Z zaklepanjem šol lahko hitro posežemo v osebno svobodo posameznega učenca. Zato velja v takšnih primerih razmišljati o alternativnih varnostnih ukrepih za zaščito otrok in imetja,« je dejal varuh.
Osrednjo pozornost je namenil porasti medvrstniškega nasilja in poudaril, da je v primeru zaznane potencialne ogroženosti mladoletnih in vseh, ki potrebujejo posebno skrb, edina možna reakcija v šolskem okolju hitra in učinkovita reakcija šolskih oblasti in potem po potrebi oblastnih organov. Opozoril je tudi na budnost vseh pri tovrstnih pojavih in gradnji zaupanja v šolskem prostoru tudi za večjo pretočnost informacij. Varuh se srečuje tako z dobrimi praksami urejanja dogodkov, povezanih z medvrstniškim nasiljem, kot primeri, kjer se vodstva šol ne znajdejo pri zamejevanju. »Prvo jasno sporočilo mora biti: ničelna toleranca,« je bil jasen varuh in poudaril še pomen nedvoumnih postopkov in pravil ter preventivnega ukrepanja s pomočjo učenja in vzgoje.
Poudaril je še, da je samo z znanjem in izkušnjami mogoče graditi inkluzivni prostor, v katerem imajo vsi svoje mesto in v katerem lahko prispevajo po svojih najboljših močeh. Na sistemski ravni pa bi bila nujna sprememba šolske paradigme, ki bi storilnostno naravnan pouk preusmerila v pridobivanje znanja in veščin za življenje, ki tudi spričo digitalnega razmaha postaja vse bolj fleksibilno. »Vključujočo družbo gradimo tudi skozi skrb za dostopnost ustanov, ki jih vodimo,« je poudaril varuh in orisal izsledke raziskave, ki jo je opravila institucija Varuha in na podlagi katere je nastalo posebno poročilo o dostopnosti centrov za socialno delo. »Prilagajanje šolskega okolja pa se ne začne in konča zgolj pri objektih, pač pa pri ljudeh,« je še dejal varuh in se dotaknil tudi problematike spremljevalcev za otroke s posebnimi potrebami.
Ob koncu je dejal, da mora biti šola prostor, kjer lahko mnogi mladi dobijo tisto, kar jim družine ne zmorejo nuditi. Izrazil je zaupanje v delo ravnateljic in ravnateljev, da šole s sodelavci oblikujejo v kraje, kjer se lahko mladi učijo o sebi in drugih, kjer veljajo pravila sodelovanja in vključevanja in ni pomembno, iz kakšne družine prihajaš.
