Varuh človekovih pravic Peter Svetina se udeležuje 17. zasedanja Konference držav pogodbenic Konvencije Združenih narodov (ZN) o pravicah invalidov (COSP17 - CRPD), ki med 11. in 13. junijem poteka v New Yorku. Pred Vrhom za prihodnost (Summit of the Future), ki bo v okviru ZN na ravni svetovnih voditeljev potekal v septembru 2024, je rdeča nit zasedanja ponovni razmislek o pomenu vključevanja invalidov in iskanje mednarodnega soglasja o tem, kako jim zagotoviti boljšo sedanjost in zaščititi njihovo prihodnost. Sprejemanje sočloveka ne glede na njegove osebne okoliščine je odraz zrelosti, je prepričan Svetina, ki poudarja, da morajo države zavzeti bolj aktivno držo pri skrbi za invalide in izkazati večje ambicije ne le na nacionalni, pač pa tudi na mednarodni ravni. »Vse preveč srečanj mine v trepljanju po ramenih in zadovoljstvu, da smo se spomnili nanje. A spoštovanje in razvitost bomo dejansko pokazali, ko bo vsakemu invalidu omogočeno, da bo slišan, viden in razumljen, ne glede na njegove sposobnosti. Soustvarjanje napredka je odgovornost vseh, ne glede na posameznikove psihofizične sposobnosti in na tem področju bomo morali narediti še veliko odločnih skupnih korakov do zagotovitve enakopravne vključenosti invalidov v družbo,« poudarja Svetina.

Na zasedanju je aktivno sodeloval v splošni razpravi. Ker je bila ena od podtem konference mednarodno sodelovanje za spodbujanje tehnoloških inovacij in prenosa tehnologij za vključujočo prihodnost, se je v svojem nagovoru osredotočil na prednosti, izzive in tveganja umetne inteligence na pravice invalidov. O tem, kako si lahko države skupaj prizadevajo za prihodnost, v kateri umetna inteligenca ne le pospešuje tehnološki napredek, temveč tudi ohranja in krepi temeljne pravice, je Svetina govoril tudi v imenu delovne skupine za pravice invalidov Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice (ENNHRI), ki združuje več kot 40 evropskih nacionalnih institucij za človekove pravice. Ocenil je, da je nujno, da se tehnološki razvoj umetne inteligence odvija v ustreznih pravno-etičnih okvirjih, ki bodo okrepili obstoječe ravni spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin vsakega posameznika. »Trdno sem prepričan, da je vključujoča prihodnost, v kateri bodo invalidi lahko v celoti uživali svoje pravice iz Konvencije o pravicah invalidov, dosegljiva. Za to je potrebna močna politična volja in odločenost za vlaganja v spodbujanje dostopnosti in podporo neodvisnemu življenju v skupnosti,« je v nagovoru poudaril Svetina. Kot je dejal, ponuja umetna inteligenca številne inovativne rešitve ter nove možnosti za komunikacijo, interakcijo, neodvisnost in vključevanje invalidov. »Orodja za pretvorbo govora v besedilo ali za izboljšanje vida odpravljajo številne ovire. Z uporabo funkcij za prepoznavanje glasu ali pa upravljanja z gestami, so digitalne platforme prijaznejše do uporabnikov. Navigacijski sistemi, ki jih poganja umetna inteligenca, pomagajo osebam z motnjami vida ali gibanja pri gibanju po javnih prostorih. Prilagodljive učne platforme so izjemna dodana vrednost za učence z učnimi težavami, na delovnem mestu pa umetna inteligenca invalidom zagotavlja tudi orodja, ki se prilagajajo različnim sposobnostim, kar odpira enake možnosti za zaposlitev. Umetna inteligenca prinaša rešitve in izboljšave tudi na področju zdravstva in farmacije, a v vseh panogah odpira tudi pomembna vprašanja in prinaša tveganja – tudi za invalide,« je naštel.

Kot je dejal, umetna inteligenca, ki je uporabljena v sistemih odločanja o posameznikovih pravicah in obveznostih, vpliva na številne človekove pravice, na primer na zasebnost in varstvo osebnih podatkov, načelo enakosti in socialne pravičnosti, na svobodo izražanja in zbiranja, pravico do nediskriminitorne obravnave, pravico do dela, pa tudi na avtonomijo posameznika in na njegovo dostojanstvo. Tako lahko sistemi, ki jih poganja umetna inteligenca, po besedah slovenskega varuha na primer z uporabo pristranskih oz. diskriminatornih algoritmov neupravičeno omejijo upravičenost do dajatev, kot je na primer pomoč za brezposelnost. »Če so sistemi umetne inteligence usposobljeni na naborih pomanjkljivih podatkov, so prav tako lahko pristranski pri zaposlovanju. Podajo lahko tudi napačne ocene tveganj, ki temeljijo na vrstah invalidnosti, zaradi česar lahko pride do nepravičnega zvišanja premij za zdravstveno zavarovanje in še bi lahko našteval,« je dejal.

Svetina je ob tem izpostavil pomen delovanja ENNHRI in skupna prizadevanja njenih članic, tudi Slovenije, za spodbujanje človekovih pravic na področju umetne inteligence na evropski ravni. Dejal je, je ta organizacija pomembno prispevala k sprejemu Akta Evropske unije o umetni inteligenci in Okvirne konvencije Sveta Evrope o umetni inteligenci, človekovih pravicah, demokraciji in pravni državi ter pozval države, naj zagotovijo, da bodo imele nacionalne institucije za človekove pravice ustrezne zmogljivosti za učinkovito izpolnjevanje svojih nalog. »Močne nacionalne institucije za človekove pravice in neodvisni nadzorni organi, skupaj z invalidskimi organizacijami, so bistvenega pomena za spodbujanje, zaščito in spremljanje izvajanja Konvencije o pravicah invalidov,« še meni Peter Svetina.

V razgovorih s kolegi, je Svetina podčrtal pomen učinkovitega mednarodnega sodelovanja, s pomočjo katerega lahko države iz množice različnih pobud oblikujejo povezane in učinkovite rešitve. Po njegovem mnenju je izjemno pomemben tudi pretok informacij med oblikovalci politik in skupnostjo, ki umetno inteligenco razvija in uporablja. »Pri oblikovanju politik ter razvoju in uporabi sistemov umetne inteligence v primeru ranljivih skupin je ključno aktivno posvetovanje z njimi oz. njihovimi predstavniškimi organizacijami,« je dejal in spomnil tudi na odgovornost razvitejših držav, da na področju umetne inteligence pomagajo državam v razvoju, saj v tehnološki vakuum vstopajo države in zasebna podjetja, ki jim spoštovanje človekovih pravic pri razvoju umetne inteligence ni visoko med prednostnimi nalogami. Kot je dejal, je človekove pravice treba vedno postavljati pred zasebne poslovne interese.

Ob robu zasedanja se je varuh srečal tudi z veleposlanikom Boštjanom Malovrhom, stalnim predstavnikom Republike Slovenije pri Združenih narodih v New Yorku, in se mu in njegovi ekipi, s katero se je prav tako srečal, zahvalil za vsa prizadevanja Slovenije glede uveljavljanja človekovih pravic na mednarodni ravni, še posebej v okviru tretjega odbora Generalne skupščine Združenih narodov, ECOSOC-a, Sveta za človekove pravice in pogodbenih teles. Na srečanju z veleposlanikom Samuelom Žbogarjem pa je posebej izpostavil svoje pričakovanje, da se Slovenija v okviru svojega delovanja v Varnostnem svetu zavzema za mednarodni mir in varnost na način, ki poleg političnih in vojaških vključuje tudi humanitarne, zdravstvene, okoljske, tehnološke in druge vidike.