Namestnik varuha človekovih pravic dr. Jože Ruparčič se je danes, 13. 2.2024, udeležil seje Komisije DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti, na kateri so obravnavali problematiko zagotavljanja ustavne pravice do varnosti in zasebnosti oziroma varnostno problematiko v občini Šentjernej in drugih delih jugovzhodne Slovenije. Poudaril je, da institucija Varuha človekovih pravic RS na omenjeno problematiko opozarja že skoraj dve desetletji, pred dobrim desetletjem je nanjo opozorila tudi v Posebnem poročilu o bivanjskih razmerah Romov na območju jugovzhodne Slovenije. »Priporočila, ki so bila takrat naslovljena na državni zbor, so žal še danes aktualna,« je poudaril.

Bistvena ugotovitev Varuha je, da razmere v pravno in komunalno neurejenih romskih naseljih in njihovi okolici ogrožajo uresničevanje človekovih in posebnih pravic pripadnikov romske skupnosti na eni strani in hkrati uresničevanje človekovih pravic okoliških prebivalcev na drugi strani. »Tako eni kot drugi so prizadeti v svojem dostojanstvu, osebnostnih pravicah lastninski pravici, enakosti pred zakonom in navsezadnje v zaupanju v pravno državo,« je dejal namestnik.

Da bi presegli začaran krog izključenosti, nasilja, napadov na lastnino in pomanjkljivega ukrepanja organov oblasti, ki vzbuja dvome v učinkovitost prava, je nujno najprej vzpostaviti pravno in komunalno urejenost romskih naselij, je poudaril namestnik varuha. »Če ljudem že od rojstva dalje ni zagotovljena temeljna raven bivalne kulture, ni mogoče pričakovati njihovega uspešnega vključevanja v slovensko družbo, niti zadovoljive ravni spoštovanja pravnega reda Republike Slovenije,« je poudaril in dodal, da to seveda ni opravičilo za kršitve pravnega reda, jih pa nekako pojasnjuje. »Pripadnikom romske skupnosti je treba zagotoviti dostojno življenje in položaj, s katerega bodo potem dosledno odgovarjali za vsa svoja ravnanja. Nedopustno je, da še v letu 2023 nekateri Romi živijo pogosto brez dostopa do vode, elektrike, celo sanitarij,« je poudaril.

Opozoril je tudi na past getoizacije skupnosti in poudaril, da je treba razmere urediti na način, da bodo pripadniki romske skupnosti v družbo vključeni, saj je to predpogoj za razvoj odgovornosti do sočloveka in spoštovanje lastninske pravice. Getoizacijo je po mnenju Varuha mogoče učinkovito preprečiti predvsem z vključevanjem pripadnikov romske skupnosti v običajna naselja znotraj lokalne skupnosti, npr. z zagotavljanjem dostopa do najemnih stanovanj, za kar pa se lokalne skupnosti odločajo zelo redko ali pa sploh nikoli. Varuh poudarja, da je bilo v Sloveniji po sprejemu Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji že dokazano, da se bivalne razmere prebivalcev barakarskega naselja lahko bistveno izboljšajo tudi s preselitvijo vseh prebivalcev takšnega naselja v neprofitna stanovanja in bivalne enote. Tovrsten pristop sicer zahteva dodatne napore in individualni pristop, vendar so takšna prizadevanja po mnenju Varuha dolgoročno nujna. Zato občinam z romskimi naselji priporoča, da v svoje podrobne področne programe in ukrepe vključijo tudi strategije, cilje in ukrepe za krepitev stanovanjske politike za pripadnike romske skupnosti. Priporoča še, da se sredstva, prejeta za sofinanciranje obveznosti občin s stalno naseljeno romsko skupnostjo (20. a člen Zakona o financiranju občin) prvenstveno namenijo za izboljšanje bivalnih razmer pripadnikov romske skupnosti.

Varuh še poudarja, da je ureditev naselij osnovni pogoj tudi za to, da bo država sploh lahko začela dosledno uveljavljati svojo (prisilno) oblast in nadzor nad zakonitostjo ravnanj romskega prebivalstva. Varuh vselej poudarja, da smo na kazenskopravnem področju vsi enaki pred zakonom. V primeru neposrednega ogrožanja osebne varnosti ali ogrožanja premoženja je posameznike dolžna zaščititi policija. »Varuh pričakuje, da se že končno upoštevajo njegova priporočila in se z ustreznimi ukrepi končno zaustavi poglabljanje prepada med Romi in okoliškim prebivalstvom,« je na seji Komisije DZ za peticije, enake možnosti in človekove pravice še poudaril namestnik varuha človekovih pravic dr. Jože Ruparčič.