Prejeli smo vznemirjeno opozorilo, da na spletni strani Občine Brezovica v Novicah iz občinske stavbe župan bralce spodbuja, naj bi v »konkurenci« med religijami oziroma verskimi praksami uporabljali »najboljše«, »večstoletne izkušnje«. Ob tem je izražal »začudenje«, da vplivne osebnosti »javno prisegajo na za naš svet nove in tuje metode in jim nasedajo«. Te nauke in metode je odklonil kot »umetne, pogosto eksotične« in »tuje«. Nato je podal načela o tem, kako naj bi v človeka stopal hudi Duh in kaj je rešitev proti temu: »pogovor z duhovnikom, temeljita spoved in resno krščansko življenje«. V novico je vključil tudi razmišljanje o tem, kaj je »prava vera«. Ob koncu župan povabi še k obisku spletne strani z izrazito verskimi vsebinami in napotki o tem, kako postati dober kristjan. Ob pozornejšem pregledu uradne občinske spletne strani smo zasledili tudi več neposrednih spletnih povezav na vsebine s pretežno versko tematiko. Tudi te so se nanašale zgolj na Rimskokatoliško cerkev, njene posamezne ustanove ali organizacije, ki aktivno podpirajo njeno delovanje. Razmišljanje župana je po vsebini opredeljevanje do verskih vprašanj in celo poziv občanom k upoštevanju določenih verskih praks. Presodili smo, da župan zlorablja svojo funkcijo in občinsko javno občilo za širjenje enega od verskih naukov oziroma prepričanj. Takšne vsebine namreč nimajo nikakršne povezave s pristojnostmi župana ali javnimi zadevami iz delovnega področja Občine, temveč le z županovim osebnim verskim prepričanjem.
Menili smo, da se lahko zastavi vprašanje konflikta med svobodo javnega izpovedovanja verskega prepričanja in negativno versko svobodo. Čeprav Ustava določa le načelo ločitve države in verskih skupnosti, smo pri svoji razlagi smiselno upoštevali tudi namen tega ustavnega načela. Zaradi ravnanja oblasti ne sme biti nihče obremenjen z izpovedovanjem verskega prepričanja drugih, tako da bi bil prisiljen v konfrontacijo s katerimkoli verskim prepričanjem. Nedopustno je, da se v javnih občilih občine pojavlja propagandno gradivo z versko vsebino. Menimo, da morajo vsi uradni organi pri svojem poslovanju dajati videz nevtralnosti do vseh verskih ali drugih svetovnonazorskih (npr. ateističnih) prepričanj (tako da jih izrecno ne podpirajo niti ne zavračajo). Tudi kadar državljani nastopajo kot predstavniki oblasti, svojega uradnega položaja ne smejo zlorabljati za versko propagandno dejavnost. To seveda ne pomeni, da bi se moral župan ob izpovedovanju svojega verskega prepričanja vselej povsem distancirati od svoje funkcije. Tudi ne pomeni, da kot župan ne more javno izražati svojih svetovnonazorskih prepričanj. Dopustno javno opredeljevanje ima lahko legitimen vpliv celo na politične in oblastne odločitve. Vendar pa uradna oseba ne sme širiti verske propagande s sredstvi, ki bi takšni dejavnosti lahko dajala videz zaslombe z javnimi pooblastili. Naše posredovanje ni bilo uspešno, zato smo presodili, da se pobudniku krati negativna verska svoboda in da gre tudi za zavestno zapostavljanje oziroma diskriminatorno obravnavo verskih skupnosti. 1.0 - 8 / 2006