Ob prvem maju v mednarodnem prostoru praznujemo dosežke delavstva v boju za njihove pravice in poudarjamo pomen dela za dostojanstvo vsakega posameznika. Epidemija koronavirusa je letos praznovanju odvzela nekaj sijaja in v ospredje postavil številna vprašanja o prihodnosti delavskih pravic.
Virus je ohromil ali celo zaustavil marsikatero panogo, nekatere bodo na mirovanje obsojene še dolgo. »Mnogi delavci so že, nekateri še bodo izgubili svoje službe. Na njihovo duševno zdravje bo poleg posledic izolacije vplivalo še breme izgube dela. Ljudska beseda pravi, da virus ne izbira družbenega stanu, družbena neenakost pa se v teh časih vendarle kaže v vsej svoji brutalnosti,« opozarja varuh človekovih pravic Peter Svetina.
Da bi ublažili posledice neenakosti, ohranili ali na novo vzpostavili delovna mesta ter okrepili tako gospodarstvo kot javne sisteme, kot sta zdravstveni in izobraževalni, je premišljeno ukrepanje odločevalcev nujno. »Epidemija je pokazala, da smo nepogrešljivi vsi, tako tisti v javnem sektorju kot majhni in veliki podjetniki, pa mnogi ustvarjalci na različnih področjih, novinarji in drugi,« poudarja varuh.
»Ukrepi ohranjanja delovnih mest ali vzpostavljanja novih morajo biti vedno skladni s človekovimi pravicami. Nikakor ni dopustna erozija delavskih pravic, prav tako ne drugih, na primer pravice do sodelovanja javnosti pri pripravi predpisov ali do življenja v zdravem okolju. Ljudem je treba jasno in nedvoumno sporočiti, da se ne ščiti kapitala na škodo delavstva. Demokratične pridobitve morajo imeti vedno prednost pred kapitalom, ne smemo se jim odrekati na primer v zameno za večjo varnost,« ob prazniku dela opozarja varuh Peter Svetina.
Institucija Varuha človekovih pravic že mnogo let opozarja na anomalije na področju delovnopravnih zadev in kršitve pravic delavcev. »Sistem, ki je mnogim neetičnim delodajalcem omogočal zlorabe delavcev, še ni pokrpan, mnoge nepravilnosti niso bile odpravljene niti pred izbruhom epidemije. Vlada in razni odločevalci na pozicijah moči imajo sedaj priložnost in moč, da oblikujejo prihodnost, ki bo temeljila na vključevanju in sodelovanju ter na načelih socialne in pravne države. Pri tem morajo upoštevati potrebe slehernega prebivalca, posebej vseh tistih, ki potrebujejo pomoč zdaj, sicer bi bile lahko posledice zanje prehude. Stiske mnogih se ne smejo reševati zgolj s pomočjo humanitarnih organizacij in solidarnih ter sočutnih ljudi.« poudarja varuh.
»Če bosta v skrbi in ukrepih vedno zasledovani tudi načeli pravičnosti in dobrega upravljanja, bo to temelj za sožitje in sodelovanje, ki sta ključna, da se družba postavi na nove tirnice delovanja. Samo s skupnimi močmi bomo tudi v prihodnje pripravljeni na podobne izzive. Samo tako bomo lahko znova praznovali,« dodaja varuh človekovih pravic Peter Svetina.
ENOC
Ob prazniku dela: »Naj bo kriza priložnost za krepitev pravic delavcev, ne poglabljanja razlik!«
Evropska mreža ombudsmanov za otroke (ENOC) je bila ustanovljena leta 1997 na Norveškem.
Varuh človekovih pravic RS je član ENOC-a od leta 2002.
Cilj držav, vključenih v ENOC, je uresničevanje vsebin Konvencije o otrokovih pravicah, osveščanje javnosti o pravicah otrok in dodatna prizadevanja za implementacijo vsebin konvencije v zakonskih ureditvah posameznih držav.
V okviru ENOC-a si članice izmenjujejo podatke, pristope, strategije in rezultate primerjalnih analiz, nudijo pa tudi pomoč posameznim uradom pri oblikovanju oziroma večanju avtonomije v odločanju in delovanju v matični državi.
Članice ENOC-a so avtonomne in
- nadzorujejo delo vladnih služb, organov in ministrstev
- preiskujejo kompleksna vprašanja (trgovina z otroki, nasilje)
- spodbujajo ustrezne raziskave,
- sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na pravice in blagostanje otrok.
Poročila Varuha na letnih srečanjih ENOC-a (European Network for Ombudspersons for Children)