Na Varuha se je obrnil pobudnik, ki je prejel odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), z datumom 13.9.2016, s katero je bila ugotovljena pobudnikova začasna nezmožnost za delo od 4.8.2016 do 26.9.2016, torej za nazaj. Pobudnik je bil v skladu s predhodno odločbo z datumom 9.8.2016 od 1.9.2016 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času 4 ure dnevno.

Pobudnik je 1.9.2016 nastopil zdraviliško zdravljenje. Ker delodajalcu tega ni sporočil, prav tako pa ga tudi ni seznanil z razlogi, zaradi katerih ni nastopil službe, mu je delodajalec vročil izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z datumom 19.9.2016. Kot smo že navedli pa je pobudnik naknadno prejel odločbo z datumom 13.9.2016, v kateri je ugotovljena pobudnikova začasna nezmožnost za delo tudi za čas, ko je bil pobudnik zmožen za delo.

ZZZS smo pozvali, da takoj vzpostavi mehanizme, ki bodo tovrstno poseganje v pravice posameznikov v bodoče preprečevali.  

ZZZS je med drugim odgovoril, da je odločitev »za nazaj« pogosto neizbežna pri delu imenovanih zdravnikov, saj zdravstveno stanje in zdravljenje zavarovanih oseb nista konstanti, ampak gre za dinamičen proces, ki ga ni mogoče v celoti predvideti za naprej. Zato meni, da tovrstnih, po njegovem mnenju upravičenih poseganj za nazaj ni mogoče preprečiti. Oddelek nadzornih zdravnikov OE Ljubljana za zagotavljanje enotnega razumevanja in ravnanja svojih zdravnikov posebej zahtevne primere že sedaj obravnava na svojih rednih tedenskih sestankih, tudi sicer pa na ZZZS še vedno izvajajo različne aktivnosti za izboljšanje in poenotenje dela zdravnikov.

Varuh je pobudo ocenil kot utemeljeno. Primer pobudnika kaže na neustreznost sedanje ureditve. Varuh že dlje časa opozarja na problematiko, ki lahko povzroči hude težave posameznemu zaposlenemu, saj se njegova pravica do odsotnosti z dela priznava za nazaj in v primerih, kot je izpostavljeni, lahko pride celo do odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Čeprav lahko razumemo, da zdravstvenega stanja in zdravljenja zavarovane osebe ni možno v celoti predvideti za naprej, se ne moremo strinjati z dejstvom, da v trenutni ureditvi posledice »odločanja za nazaj« nosi le zavarovana osebe. Ob tem je treba dodati, da odnosi in komunikacija med zaposlenim in delodajalcem niso vedno takšni, da bi lahko pričakovali razumevanje in pomoč delodajalca zaposlenemu, ko se ta ne čuti zmožnega za delo, odločitve o upravičeni odsotnosti od dela, zaradi bolezni, pa (še) nima.

Predlagamo, da se sedanja ureditev spremeni tako, da zavarovane osebe ne bodo prizadete v primerih, če bo odločba o njihovi začasni nezmožnosti za delo prepozno izdana oziroma bo imela retroaktivni učinek. 3.3-22/2016