Pobudnica se je na Varuha obrnila s pobudo, v kateri je zatrjevala dolgotrajnost postopka v dveh izvršilnih zadevah Okrajnega sodišča na Ptuju, in sicer v zadevi pod opr. št. In 67/2014 in In 196/2015.

Okrajno sodišče na Ptuju (v nadaljevanju: sodišče) je v svojem odgovoru na poizvedbo Varuha in zahtevo po dopolnitvi odgovora podrobno predstavilo vse časovne okoliščine obravnavanja zadev in pojasnilo, da v obeh izvršilnih zadevah pobudnice postopek še teče, zastoja v postopku izvršbe, ki bi bil na strani sodišča pa ni. Prav tako je navedlo, da nobena od izvršilnih zadev ni prednostna po samem zakonu in tudi ne nujna, sodišče pa obe zadevi, glede na ostale izvršilne zadeve in reševanje le teh po vrstnem redu pripada na sodišče, tekoče obravnava. Predsednik sodišča je po pregledu obeh izvršilnih zadev tudi ocenil, da se zadevi rešujeta kontinuirano in v skladu s Sodnim redom.

Podatki, s katerimi smo razpolagali v zadevi pobudnice, so kazali, da so se v izvršilni zadevi opr. št. In 67/2014 v času od izdaje sklepa o izvršbi do razpisa naroka za prvo javno dražbo brez večjih časovnih zamikov vršile različne aktivnosti za dejansko realizacijo sklepa o izvršbi, zaradi česar sodišču po naši presoji ni bilo mogoče očitati neupravičenega zavlačevanja postopka, kar je sicer lahko podlaga za presojo o utemeljenosti posamezne pobude. Ta okoliščina v izpostavljenem primeru tako ni bila podana, pač pa so se razlogi za dolgotrajnost postopka kazali predvsem na strani strank izvršilnega postopka, saj je pobudnica najprej očitno tudi sama s svojim ravnanjem prispevala h kasnejši izdaji sklepa o izvršbi, k trajanju postopka pa je prispeval tudi postopek osebnega stečaja, ki je bil uveden nad njo, a izvršilno sodišče z navedeno okoliščino ni bilo seznanjeno niti s strani pooblaščenca pobudnice. Nadalje je bilo treba upoštevati tudi okoliščino, da je stečajni upravitelj za zastopanje pobudnice pooblastil njenega dotedanjega pooblaščenca, ki pa ni bil več pooblaščen za zastopanje, o tem pa je stečajni upravitelj seznanil sodišče šele po dveh mesecih, od kar je bil opravljen prvi narok za javno dražbo. Tudi podatki v izvršilni zadevi opr. št. In 196/2015 po naši presoji niso izkazovali neupravičenega zavlačevanja izvršilnega postopka iz razlogov na strani sodišča, pri čemer nismo mogli zanemariti pojasnil sodišča, da je šlo za materialno pravno zahtevno zadevo.

Ugotovili pa smo, da je v obeh izvršilnih zadevah sodišče o ugovoru dolžnika odločilo z večmesečno zamudo in je tako prekršilo v Sodnem redu določen šestmesečni rok za odločitev o pravnem sredstvu stranke. Zato je bilo obe izvršilni zadevi (že) mogoče šteti za sodni zaostanek. Vendar pa bi o tem, ali to pomeni tudi, da je bila s tem prekršena tudi pravica do sodnega varstva, lahko presodilo predvsem sodišče, če bi pobudnica sama uporabila pospešitvena pravna sredstva, ki jih predvideva Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju: ZVPSBNO). Upoštevati je treba tudi, da obravnavani izvršilni zadevi nista bili opredeljeni ne kot prednostni in ne kot nujni in da so imele torej prednost druge starejše in nujne izvršilne zadeve. Varuh pa glede na razpoložljive podatke tudi sicer ni imel razloga za dvom v navedbe predsednika Okrajnega sodišča na Ptuju, da se obe zadevi rešujeta v skladu z vrstnim redom reševanja zadev. Nasprotnega tudi pobudnica sama ni zatrjevala.

Pobudnici smo tako svetovali, da v primeru morebitnega neupravičenega zastoja v postopku uporabi pravna sredstva, ki so v takšnem primeru na voljo in jih ureja ZVPSBNO. To je zlasti nadzorstvena pritožba, o kateri odloča predsednik sodišča, pri katerem je postopek v teku. 6.4-37/2016