Pobudnica je Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) seznanila, da ji je bil za več prekrškov izdan enoten plačilni nalog. Navajala je sicer, da ji je bil plačilni nalog izdan neutemeljeno, vendar zahteve za sodno varstvo ni vložila in je plačala globo v polovičnem znesku. Poleg tega tudi ni vedela, kakšna globa ji je bila izrečena za vsakega izmed štirih prekrškov, saj je bil na plačilnem nalogu naveden le seštevek vseh glob, menila pa je tudi, da je bila za isti prekršek kaznovana dvakrat.

Iz kopije plačilnega naloga Mestnega redarstva Mestne občine Ljubljana (prekrškovni organ), ki ga je prejela pobudnica, res ni bilo mogoče razbrati višine izrečene globe za vsak posamezni prekršek. Varuh je zato presodil, da so v tem delu pobude podani pogoji za njegovo posredovanje, kljub temu, da pobudnica zoper plačilni nalog ni uporabila pravnega sredstva. Poleg pojasnitve teh okoliščin je Varuh prekrškovni organ zaprosil še za opis dejanja, s katerim je pobudnica storila vsakega od opisanih prekrškov.

Prekrškovni organ je sporočil, da so bili vsi prekrški pobudnici pojasnjeni na samem kraju. Tako je bila seznanjena, da ji je bila najprej izrečena globa 40 evrov po petem odstavku 65. člena ZPrCP, ker je parkirala vozilo v območju umirjenega prometa izven parkirnih mest; globa v znesku 160 evrov zaradi prekrška po drugem odstavku 16. člena ZPrCP, ker pooblaščeni uradni osebi prekrškovnega organa ni izročila na vpogled zahtevanih listin. Odrejeno ji je bilo zadržanje na kraju do prihoda policije, pa tega ni upoštevala, temveč je s kraja odšla v bližnji lokal. Ker tega zakonitega ukrepa pooblaščene uradne osebe ni upoštevala, ji je bila na podlagi drugega odstavka 22. člena ZJRM-1 izrečena še globa za prekršek v znesku 80 evrov. Ves čas postopka je pobudnica žalila uradno osebo pri uradnem poslovanju, zato ji je bila izrečena tudi globa za prekršek po drugem odstavku sedmega člena ZJRM-1 v znesku 417,29 evrov. Prekrškovni organ je tako pripomnil, da nobena izmed glob ni bila izrečena za isto dejanje.

V tem delu smo glede na povzeta pojasnila prekrškovnega organa pobudnico lahko le poučili, da bi to, da se s takšnimi pojasnili prekrškovnega organa na kraju očitno ni strinjala, lahko uveljavljala le v zahtevi za sodno varstvo, za katero pa se po nasvetu odvetnika ni odločila.

Prekrškovni organ pa je pritrdil ugotovitvi Varuha, da bi morala biti višina globe za vsak posamezni prekršek razvidna iz samega plačilnega naloga. Ob tem je pripomnil, da bi to pomanjkljivost pobudnica lahko uspešno uveljavljala z zahtevo za sodno varstvo, ki pa je ni vložila. Če bi jo, bi prekrškovni organ to pomanjkljivost lahko odpravil, pobudnica pa bi ponovno imela možnost, da bi plačala globo v polovičnem znesku ali uporabila pravno sredstvo.

Varuh je pobudo v delu, ki se nanaša na opisano pomanjkljivost v plačilnem nalogu, presodil za utemeljeno. Tretji odstavek 57. člena Zakona o prekrških namreč izrecno določa, da mora plačilni nalog vsebovati poleg drugih obveznih sestavin tudi pravno opredelitev prekrška ter znesek globe, ki je zanj izrečena. Kljub temu, da je takšno pomanjkljivost kasneje sicer mogoče odpraviti, je prav, da se že ob izdaji vsakega plačilnega naloga temu posveti vso potrebno skrbnost, saj vsaka napaka pooblaščene uradne osebe pri uradnem poslovanju vpliva na zaupanje v pravno državo. 6.6-2/2017