»Z izvajanjem načrtovanih preventivnih obiskov smo dosegli pomembne uspehe pri preprečevanju mučenja in drugega okrutnega ravnanja, številne obiskane ustanove pa so po naših priporočilih izboljšale bivalne razmere in obravnavo oseb, ki jim je odvzeta prostost,« je na današnji novinarski konferenci ob predstavitev dela Državnega preventivnega mehanizma v letu 2016 poudarila varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer.

Dodala je še, da je DPM leta 2015 postal samostojna enota. S tem je ekipa treh svetovalcev Varuha pod vodstvom namestnika varuha Ivana Šeliha skupaj z izbranimi nevladnimi organizacijami in dvema strokovnjakoma za zdravstvo povečala število obiskov na 80 v letu 2016, potem ko so jih leta 2014 opravili 39. Izboljšala se je tudi kakovost obiskov, ekipa pa s svojim strokovnim znanjem sodeluje pri pripravi in ​​spreminjanju zakonodaje, izobražuje in aktivno nastopa v mednarodnem prostoru, je dodala varuhinja.

Namestnik Varuha Ivan Šelih, tudi vodja Državnega preventivnega mehanizma, je izrazil zadovoljstvo, da je sistematična analiza lani uvedenih priporočil pokazala, da je bila velika večina od 674 priporočil DPM izdanih v letu 2016 uresničenih oziroma potrjenih. Razlogi za neuresničenje priporočil so običajno povezani s finančnimi posledicami, npr. postavitev boljšega videonadzornega sistema na policijskih postajah in prenova zapuščenih prostorov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, pomanjkanje volje za implementacijo dogovorjenih rešitev, npr. glede ustanavljanja pedopsihiatričnega zavoda ali kadrovske pomanjkljivosti, zastarelih in pomanjkljivih normativov ipd.
 
Lani je DPM opravil 80 obiskov na več lokacijah pridržanja, in sicer 34 policijskih postajah, 24 domovih za starejše, 7 zavodih za prestajanje kazni zapora, 3 posebnih socialno varstvenih zavodih, 4 vzgojnih zavodih za otroke in mladostnike s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, 5 psihiatričnih bolnišnicah in 3 lokacije, razvrščene kot lokacije za pridržanje tujih državljanov (Center za tujce in centri za sprejem in namestitev beguncev/migrantov). Velika večina obiskov je bila nenapovedanih. Na teh obiskih DPM preverja pravne podlage za sprejem, bivalne razmere in ravnanje s pridržanimi osebami. Poleg tega se preverjajo tudi drugi pogoji in standardi glede na vrsto zavoda, kjer se izvaja preventivni obisk, je dodala namestnik varuhinje Šelih.

Poudaril je še, da je posebni socialno-varstveni zavod pravzaprav dom odraslih oseb s posebnimi potrebami, zato so bivalne razmere v njem še toliko bolj pomembne in je opozarjanje na njihovo morebitno neustreznost pomembno poslanstvo DPM. V eni izmed takšnih ustanov je DPM opozoril, da je že samo kopanje stanovalcev enkrat na tri tedne lahko obravnavano kot okrutno ravnanje.

Šelih je izpostavil še problematiko namestitve oseb v socialno-varstvene zavode s sodno odredbo po Zakonu o duševnem zdravju, ki jo Varuh obravnava med drugim na podlagi prejetih pobud. »Država mora poskrbeti za ustrezno obravnavo dementnih bolnikov in končno posodobiti Zakon o duševnem zdravju, kot je odločilo Ustavno sodišče RS,« je bil jasen Šelih.

Posebej pereča je problematika otrok in mladostnikov s kombiniranimi motnjami, ki nimajo ustrezne pedopsihiatrične obravnave in pomoči. Šelih je izrazil pričakovanje, da bo kmalu vzpostavljena enotna državna varovana ustanova za otroke in mladostnike.

Ponovno je še opozoril, da Center za tujce ni primeren prostor za nastanitev ljudi za daljši čas, prav tako ni primeren za ranljive skupine, zlasti otroke. Zato je treba poiskati alternativno sistemsko rešitev za kratkoročno namestitev, kakor tudi sistemske rešitve v drugih zavodih za dolgoročno namestitev.

Predstavil je tudi nekaj primerov, med njimi zgodbo iz enega izmed domov za starejše. DPM je tam ugotovil, da so kavo stregli le tistim stanovalcem, katerih svojci so to storitev lahko plačali. Zato je DPM zaposlene v domu ozavestil o nepotrebnem socialnem razlikovanju in izključenosti stanovalcev. Kava se zdaj kuha vsak dan za vse stanovalce, ki jo smejo in želijo piti.

Šelih je ob koncu še poudaril, da je DPM v letu 2016 sodeloval pri pripravi novega Zakona o nalogah in pooblastilih policije, Zakona o kazenskem postopku, Kazenskega zakonika (KZ-1E) in drugih predpisov s podajanjem pripomb v skladu z 19. členom Izbirnega protokola.