Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je z direktorico strokovne službe Martino Ocepek ter svetovalcema Varuha, Gašperjem Adamič Metlikovič in Liano Kalčina v torek, 25. 10. 2016, na pogovor sprejela v. d. generalnega direktorja RTV mag. Marka Fillia, direktorja Radia Slovenija Miho Lamprehta ter pomočnico direktorice za programske zadeve Natalijo Gorščak. Govorili so o aktualnih vprašanjih položaja in delovanja Varuha pravic gledalcev in poslušalcev (Varuh PGP), o verskih vsebinah RTV, novi medijski zakonodaji, o pojavih sovražnega govora na blogih in v programskih vsebinah, morebitni prisotnosti mobinga in prekarnih zaposlitvah na RTV ter o sodelovanju med obema institucijama.
Ob razpravi o Varuhu pravic gledalcev in poslušalcev je varuhinja poudarila nujnost njegovega neodvisnega položaja, ki bo omogočal učinkovito in neodvisno obravnavo pritožb. O tem vprašanju je v preteklosti Varuh že oblikoval priporočila in pričakuje, da se bo neodvisni institut čim prej uveljavil. Mag. Marko Filli je pojasnil, da bo po novem Varuha PGP v potrditev generalnemu direktorju predlagal Programski svet RTV. Oddaje, v katerih bo sodeloval in komuniciral s pritožniki, bodo del programskega načrta RTV.
Sodelujoči so izrazili zadovoljstvo, da kritična javnost spremlja vsebine in kakovost verskega programa. Ob tem je Miha Lampreht dejal, da je temeljno načelo delovanja javne ustanove spoštovanje ustavnih pravic ter enako obravnavanje vseh skupin poslušalcev in gledalcev, ne glede na njihovo ideološko ali versko prepričanje. Z veseljem ugotavljajo, da so zagotovili več programskih vsebin, ki jih povsem samostojno in suvereno pripravljajo v Uredništvu verskega programa. RTV skuša nenehno iskati ravnovesje med interesi in potrebami različnih verskih skupin ter javnostjo, ki jo posebej zanimajo ta vprašanja.
Spregovorili so tudi o mobingu in prekarnem delu. Mag. Marko Filli je povedal, da so v zadnjem letu zaposlili kar 280 sodelavk in sodelavcev, ki so bili dotlej honorarni sodelavci RTV, če so le izpolnjevali zahtevane pogoje zaposlitve. Znotraj RTV je dogovorjeno, da naj ne bi zaposleni honorarni sodelavci zaslužili manj od redno zaposlenih, ki opravljajo enaka dela. Povedal je tudi, da imajo pooblaščenko za mobing. Dogaja se, da delovne zahteve in pričakovanja predpostavljenih nekateri razumejo kot mobing. Kot dobro prakso ocenjujejo delo pooblaščenke v vlogi mediatorice, s pogovori rešuje nastale probleme in konflikte. Ocenil je, da z vsemi tremi sindikati znotraj RTV-ja poteka živahen in nujno potreben dialog.
Sodelujoči so odprli tudi nekatera vprašanja nove medijske zakonodaje. Miha Lampreht je poudaril, da bodo sprejemljivi vsi ukrepi, ki bodo ojačali in ne zmanjševali moč javnega servisa. Vztrajali bodo, da bo javni servis še naprej zagotavljal kakovostno obliko informiranja javnosti brez banaliziranja nekaterih zgodb in 'rumenega načina poročanja', ki za javni servis ni sprejemljiv, ter s celovitim strokovnim pristopom. Izrazil je pričakovanje, da ostane RTV prispevek oblika sofinanciranja RTV programov.
Varuhinja je izrazila nezadovoljstvo ob primerih necelovitega in enostranskega poročanja o aktualnih problemih in medijsko izpostavljenih zgodbah, ki ne prispevajo k informiranosti gledalcev in poslušalcev. Ob zaključku zgodbe pa o epilogu, h kateremu je večkrat prispeval tudi Varuh, ne poročajo.
Liana Kalčina je predstavila temeljne ugotovitve Sveta za odziv na sovražni in diskriminatorni govor, zlasti v zvezi z blogi na MMC RTV. Nekateri izmed njih imajo vse prvine odkritega sovražnega in diskriminatornega govora. Večkrat se jih prepozno ali se jih sploh ne umakne iz RTV portala. Zato bi morala RTV razviti dodatne oblike ustreznejšega in učinkovitejšega odziva. Svet je tudi ocenil, da je bila Tarča z naslovom Splav – svobodne v odločanju?, primer oddaje, ki je dopustila sovražni govor in na neustrezen način skušala problematizirati eno od ustavnih pravic žensk. Varuh pravic gledalcev in poslušalcev pa je žal prevečkrat le v vlogi »kurirja«, ki pritožbe gledalcev in poslušalcev prenaša k vodstvu in odgovornim na RTV, in ni samostojen in neodvisen pri vrednostnem ocenjevanju in oblikovanju priporočil.
Mag. Marko Filli je dejal, da se zavedajo pomena človekove pravice svobode govora in tudi njenih omejitev. V prizadevanjih za omejitev neprimernih in sovražnih vsebin pod prispevki na MMC-ju že razmišljajo, da bi dovolili le komentarje znanih avtoric in avtorjev, ki se prijavijo (registrirajo), kar bi zagotavljalo prepoznavnost identitete sodelujočih na blogih. Deanonimizacija komentatorjev bo številne odvrnila od sovražnega in diskriminatornega govora.
Varuhinja je ob zaključku ocenila, da je bil pogovor uspešna oblika izmenjave informacij, spoznanj in tudi razmišljanj o poteh reševanja aktualnih vprašanj delovanja javne RTV, zlasti zaščite temeljnih pravic poslušalk in poslušalcev, gledalk in gledalcev, sodelavk in sodelavcev ter zaposlenih na RTV.
