V pobudi Varuhu človekovih pravic RS (Varuh) je pobudnik (sicer odvetnik) navedel, da je bila 31. 12. 2008 na okrožno sodišče v Mariboru vložena tožba zaradi določitve preživnine, v kateri sam nastopa kot tožena stranka. Dne 8. 1. 2009 je podal odgovor na tožbo in predlog za delegacijo v smislu 67. člena Zakona o pravdnem postopku (iz razlogov smotrnosti). Ker ta predlog po več kot dveh mesecih še ni bil posredovan v odločanje Vrhovnemu sodišču RS, je prosil Varuha za posredovanje.

Okrožno sodišče v Mariboru je v odgovoru na našo poizvedbo potrdilo, da je bila tožba zaradi določitve preživnine vložena 31. 12. 2008. Zaradi prošnje tožeče stranke za taksno oprostitev je bila vpisana v R-vpisnik. Pobudnik je tožbo fotokopiral in nato 8. 1. 2009 vložil predlog za delegacijo in odgovor na tožbo. Dne 9. 1. 2009 je sodišče tožeči stranki naložilo, katere listine še mora predložiti, da bo lahko odločalo o taksni oprostitvi. To je tožeča stranka storila 3. 2. 2009. Sodišče je nato s sklepom z dne 16. 2. 2009 odločilo, da se tožeča stranka oprosti plačila sodne takse, na podlagi odredbe z dne 10. 3. 2009 pa je bila zadeva (šele takrat) vpisana v P-vpisnik in se vodi pod opr. št. I P 243/2009. Ker pobudniku tožba kot tožencu uradno še ni bila vročena, mu jo je sodišče 12. 3. 2009 po uradni poti poslalo skupaj s pozivom, naj v 30 dneh odgovori na tožbo.

Na podlagi podatkov, ki jih je posredoval pobudnik in ki nam jih je posredovalo okrožno sodišče v Mariboru, je Varuh ugotovil, da pobuda ni utemeljena. Časovne okoliščine obravnavane zadeve so pokazale, da je okrožno sodišče v Mariboru k reševanju zadeve pristopilo kmalu po vložitvi tožbe zaradi določitve preživnine in je zadevo obravnavalo tekoče in brez zamude. Pojasnilo je še, da predlog pobudnika za delegacijo še ni bil poslan Vrhovnemu sodišču RS v pristojno odločanje, ker je bilo treba najprej odločiti o taksni oprostitvi tožeče stranke in tožbo uradno vročiti pobudniku kot toženi stranki.

Pravda začne teči šele z vročitvijo tožbe toženi stranki. Šele z vročitvijo tožbe toženi stranki nastane tudi tristransko razmerje med procesnimi subjekti: tožečo stranko, toženo stranko in sodiščem. Ker pobudniku tožba zaradi določitve preživnine sploh še ni bila vročena po postopku in na način, kot ga določa Zakon o pravdnem postopku, tudi ni bila podana podlaga za posredovanje njegovega predloga za delegacijo v odločanje Vrhovnemu sodišču RS. Ker šele z vročitvijo tožbe toženi stranki začne teči pravda, tudi ravnanja pobudnika oziroma njegova vloga (odgovor na tožbo, predlog za delegacijo) pred vročitvijo tožbe nimajo učinka nasproti toženi stranki in sodišču. 6.4-48/2009