Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je že 14. januarja 2004 generalno državno tožilko Zdenko Cerar pisno opozoril na ravnanje okrožnega državnega tožilca Matije Benuliča, saj po varuhovem mnenju obstajajo indici, da sta tako policija, kot okrožno državno tožilstvo v konkretnem primeru prekršila svoja pooblastila, določena z zakonom.

 Dr. Polona Selič, samostojna svetovalka v Uradu varuha človekovih pravic, sicer pa vrhunska strokovnjakinja za psihofiziološko preiskovanje verodostojnosti izjav s poligrafom, je svoj načelni pristanek za izvedensko delo podala po predhodnem soglasju varuha, ki ga je kasneje tudi obvestila o navedbah v predlogu za izločitev in svojem preklicu načelnega pristanka.

 Varuh človekovih pravic meni, da je državni tožilec v svojem predlogu za izločitev dr. Polone Selič utemeljeval izločitvene razloge tudi z navajanjem podatkov, ki niso z ničemer podprti in jih ni mogoče preveriti. Zato jih lahko varuh človekovih pravic oceni le kot govorice ali pa morda slučajna osebna opažanja državnega tožilca, katera pa po varuhovem globokem prepričanju nikakor ne sodijo v kazenski spis. Utemeljevanje izločitve izvedenca brez navedbe kakršnegakoli materialnega dokaza je strokovno vsekakor zelo vprašljivo, še večjo skrb varuha pa vzbuja način, kako je tožilec do navedenih podatkov sploh prišel.

 Matjaž Hanžek je generalno državno tožilko opozoril na zaskrbljujoče dejstvo, da so bili zoper uslužbenko Urada varuha človekovih pravic očitno uvedeni posebni ukrepi po zakonu o policiji, saj sicer tožilec ne bi mogel razpolagati s podatki, ki so po svoji vsebini vsekakor osebne narave in z njimi ni mogoče razpolagati brez ustrezne pravne podlage ali brez ustreznega dokazila, ki bi temeljilo na takšni podlagi.

 Na takšno sklepanje navajajo podatki okrožnega državnega tožilca o srečanju dr. Seličeve z dr. Čeferinom, ki jih ni mogoče zbrati drugače, kot s posebnimi ukrepi. Ker ni verjetno, da bi bila policija na kraju dogodka čisto slučajno in tudi slučajno poročala tožilcu, je mogoče sklepati na odrejene posebne ukrepe.

 Varuh človekovih pravic pričakuje izrecno pojasnilo, na kakšni podlagi je bilo odrejeno tajno opazovanje in sledenje uslužbenke Urada varuha. Po znanih podatkih bi bil to prvi primer posebnih ukrepov policije zoper uslužbenca Urada varuha človekovih pravic. Morebitno ravnanje policije in državnega tožilca kot organov pregona brez zakonske podlage bi pomenilo grob poseg v delo ustavne institucije neodvisnega varuha človekovih pravic, zato varuh človekovih pravic pričakuje, da bo generalna državna tožilka zadevo v okviru svojih pristojnosti skrajno skrbno raziskala in ga obvestila o razlogih za ukrepanje policije in državnega tožilstva.

 Pet dni po svojem pismu generalni državni tožilki varuh še ni prejel nikakršnega pojasnila.