Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je na današnji novinarski konferenci predstavil obisk evropskega ombudsmana Nikiforosa Diamandourosa, ki se bo v Sloveniji mudil prihodnji teden, odgovoril na zahtevo koalicije Slovenija o tem, da naj slovensko javnost celovito obvešča o informacijah, ki jih posreduje izven države ter  opozoril na molk generalne državne tožilke Zdenke Cerar v zvezi z domnevnim tajnim sledenjem in opazovanjem uslužbenke urada varuha Polone Selič.

Evropski ombudsman Nikiforos Diamandouros bo na dvodnevni obisk v Slovenijo prispel v ponedeljek. Med svojim obiskom v Sloveniji se bo srečal z varuhom človekovih pravic Matjažem Hanžkom, predsednikom države Janezom Drnovškom, predsednikom vlade Antonom Ropom, predsednikom državnega zbora Borutom Pahorjem in poslanskimi skupinami, ministrom za Evropske zadeve Janezom Potočnikom ter predsednico Ustavnega sodišča Dragico Wedam-Lukić.

Poleg omenjenih srečanj bo imel Diamandourous, ki je tudi profesor politoloških znanosti in bivši grški ombudsman predavanje na Fakulteti za družbene vede, kjer bo študentom spregovoril o vlogi ombudsmana pri izboljševanju demokracije. Predstavil pa se bo tudi nevladnim organizacijam s predavanjem, ki nosi naslov »Evropska unija: pravice, pomoč in Evropski ombudsman« in bo potekalo na Centru Evropa.

Hanžek pa je odgovoril tudi na zahtevo koalicije Slovenija, ki je pred dnevi zahtevala, naj ombudsman slovensko javnost in državni zbor celovito obvešča o informacijah, ki jih posreduje izven države ter da je pri tem objektiven. Izrazili pa so tudi pričakovanje, da bo državni zbor nemudoma prejel celotno pismo (in ne samo povzetek, ki ga je naredil Hanžkov urad) komisarja za človekove pravice Sveta Evrope Alvara Gil-Roblesa. Hanžek je ob tem pojasnil, da takšnekorespondence ni dolžan dostavljati državnemu zboru, še posebej ne na način, kot je to naredila koalicija Slovenija, ki ga je k temu pozvala preko medijev, namesto da bi to na določeni zakonski podlagi zahtevala direktno od njega. Ob tem je dodal, da ga je tudi Gil-Robles prosil, naj pisma javno ne objavlja, dovolj jasno sliko o stališčih iz omenjenega pisma pa je komisar podal tudi v odgovorih časniku Večer.

Ob zahtevi koalicije Slovenija se Hanžku zastavlja tudi vprašanje, ali zahteva po seznanjanju državnega zbora o kontaktih z institucijami za varstvo človekovih pravic v tujini velja samo za ombudsmana ali tudi za izvoljene predstavnike državnega zbora. Poleg tega pa ga zanima, ali zahteva po objektivnosti velja le za varuha človekovih pravic ali morda tudi za druge predstavnike države. Ob tem naj dodamo, da je Gil-Robles, ki je na problematiko izbrisanih opozoril že med lanskim obiskom Slovenije, v omenjenem pismu Hanžku zapisal tudi, da denar ni pravo merilo za spoštovanje človekovih pravic ter da uživanje človekovih pravic ne more biti odvisno od referendumskega izida.

Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je tudi poudaril, da je generalno državno tožilko Zdenko Cerar že 14. januarja pisno opozoril na ravnanje okrožnega državnega tožilca Matije Benuliča v primeru Perič. V zvezi s tem jo je zaprosil za pojasnilo, saj po njegovem obstajajo indici, da sta tako policija kot okrožno državno tožilstvo prekršila pooblastila, določena z zakonom. Pri tem gre za domnevno nezakonito uporabo posebnih policijskih metod proti znanemu odvetniku Petru Čeferinu in samostojni svetovalki v uradu varuha Poloni Selič. Hanžek je tako generalno državno tožilko v pismu opozoril, da so bili zoper uslužbenko njegovega urada očitno uvedeni posebni ukrepi po zakonu o policiji, saj sicer tožilec ne bi mogel razpolagati s podatki o srečanju med Čeferinom in Seličevo.

Od Cerarjeve ombudsman do zdaj še ni prejel nikakršnega pojasnila, ob tem pa Hanžek opozarja, da je državni tožilec Benulič v predlogu za izločitev Seličeve, ki naj bi na Čeferinov predlog opravila poligrafsko testiranje z Ivanom Peričem, utemeljeval izločitvene razloge tudi z navajanjem podatkov, ki niso z ničemer podprti in jih ni mogoče preveriti. Zato je utemeljevanje izločitve izvedenke brez navedbe kakršnegakoli materialnega dokaza po besedah varuha človekovih pravic strokovno zelo vprašljivo, še večjo skrb pa vzbuja način, kako je tožilec do navedenih podatkov sploh prišel.

Zato ombudsman pričakuje izrecno pojasnilo, na kakšni podlagi je bilo odrejeno tajno opazovanje in sledenje uslužbenke urada varuha. "Po znanih podatkih bi bil to prvi primer posebnih ukrepov policije zoper uslužbenca urada, morebitno ravnanje policije in državnega tožilca kot organov pregona brez zakonske podlage pa bi pomenilo grob poseg v delo ustavne institucije neodvisnega varuha človekovih pravic, zato pričakujem, da bo Cerarjeva zadevo skrajno skrbno raziskala in me obvestila o razlogih za ukrepanje policije in državnega tožilstva."

VČP, STA, 20. januar 2004

Več podrobnosti o tem najdete na spodnjem naslovu:

Domnevno tajno sledenje in opazovanjem uslužbenke urada varuha

Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je že 14. januarja 2004 generalno državno tožilko Zdenko Cerar pisno opozoril na ravnanje okrožnega državnega tožilca Matije Benuliča, saj po varuhovem mnenju obstajajo indici, da sta tako policija, kot okrožno državno tožilstvo v konkretnem primeru prekršila svoja pooblastila, določena z zakonom.

Dr. Polona Selič, samostojna svetovalka v Uradu varuha človekovih pravic, sicer pa vrhunska strokovnjakinja za psihofiziološko preiskovanje verodostojnosti izjav s poligrafom, je svoj načelni pristanek za izvedensko delo podala po predhodnem soglasju varuha, ki ga je kasneje tudi obvestila o navedbah v predlogu za izločitev in svojem preklicu načelnega pristanka.

Varuh človekovih pravic meni, da je državni tožilec v svojem predlogu za izločitev dr. Polone Selič utemeljeval izločitvene razloge tudi z navajanjem podatkov, ki niso z ničemer podprti in jih ni mogoče preveriti. Zato jih lahko varuh človekovih pravic oceni le kot govorice ali pa morda slučajna osebna opažanja državnega tožilca, katera pa po varuhovem globokem prepričanju nikakor ne sodijo v kazenski spis. Utemeljevanje izločitve izvedenca brez navedbe kakršnegakoli materialnega dokaza je strokovno vsekakor zelo vprašljivo, še večjo skrb varuha pa vzbuja način, kako je tožilec do navedenih podatkov sploh prišel.

Matjaž Hanžek je generalno državno tožilko opozoril na zaskrbljujoče dejstvo, da so bili zoper uslužbenko Urada varuha človekovih pravic očitno uvedeni posebni ukrepi po zakonu o policiji, saj sicer tožilec ne bi mogel razpolagati s podatki, ki so po svoji vsebini vsekakor osebne narave in z njimi ni mogoče razpolagati brez ustrezne pravne podlage ali brez ustreznega dokazila, ki bi temeljilo na takšni podlagi.

Na takšno sklepanje navajajo podatki okrožnega državnega tožilca o srečanju dr. Seličeve z dr. Čeferinom, ki jih ni mogoče zbrati drugače, kot s posebnimi ukrepi. Ker ni verjetno, da bi bila policija na kraju dogodka čisto slučajno in tudi slučajno poročala tožilcu, je mogoče sklepati na odrejene posebne ukrepe.

Varuh človekovih pravic pričakuje izrecno pojasnilo, na kakšni podlagi je bilo odrejeno tajno opazovanje in sledenje uslužbenke Urada varuha. Po znanih podatkih bi bil to prvi primer posebnih ukrepov policije zoper uslužbenca Urada varuha človekovih pravic. Morebitno ravnanje policije in državnega tožilca kot organov pregona brez zakonske podlage bi pomenilo grob poseg v delo ustavne institucije neodvisnega varuha človekovih pravic, zato varuh človekovih pravic pričakuje, da bo generalna državna tožilka zadevo v okviru svojih pristojnosti skrajno skrbno raziskala in ga obvestila o razlogih za ukrepanje policije in državnega tožilstva.

Pet dni po svojem pismu generalni državni tožilki varuh še ni prejel nikakršnega pojasnila.