Varuh je v obravnavo prejel anonimno pisanje obsojenk iz ZPKZ Ig, ki so se pritožile zaradi osebnih pregledov ob vrnitvi v zavod na podlagi zunajzavodskih ugodnosti in namenskih izhodov brez spremstva pravosodnih policistov na podlagi 236.f člena ZIKS-1. Med drugim so izpostavile, da je njihovo slačenje pred paznicami vsak teden oziroma večkrat na teden ponižujoče, tudi zato, ker so bile nekatere izmed njih v preteklosti žrtve spolnih zlorab in ob osebnih pregledih se spomini na te dogodke vračajo. Za izhode zunaj zavoda je treba imeti ustrezno zaupanje vodstva zavoda in ti izhodi naj bi bili zato nagrada. Obsojenke morajo kljub temu opraviti osebni pregled, zato jih ob vsaki vrnitvi v zavod čaka razvrednotenje. Tudi če se vračajo od zdravnika, jih ob vrnitvi slečejo, ne glede na to, ali so noseče ali bolne. Nekaterim je to tako neprijetno, da celo razmišljajo, da sploh ne bi več izkoristile izhoda. Zato so želele, da preverimo, kakšen je smisel 236.f člena, saj so obsojenke v njem videle le ponižanje.
Člen 236.f ZIKS-1 določa, da pravosodni policist opravi osebni pregled obsojenca:
- ob sprejemu na prestajanje kazni, razen ob sprejemu v dislocirani polodprti ali odprti oddelek,
- ob prihodu iz zunajzavodskih ugodnosti in namenskih izhodov brez spremstva pravosodnih policistov, razen če obsojenec kazen prestaja v dislociranem polodprtem ali odprtem oddelku,
- pred izvajanjem preizkusa prisotnosti nedovoljenih psihoaktivnih snovi,
- pred namestitvijo v poseben prostor in
- kadar obstaja sum, da obsojenec pri sebi skriva nedovoljene stvari in teh stvari z varnostnim pregledom ni mogoče ugotoviti.
Določa tudi, da se obsojenec pred začetkom osebnega pregleda seznani z razlogi za pregled in s potekom pregleda. Pravosodni policist opravi osebni pregled obsojenca tako, da obsojencu ukaže, naj v pregled odda vse stvari in oblačila, ki jih ima na sebi, nato pregleda površino obsojenčevega telesa in obsojenčevo lasišče. Obsojencu se za čas osebnega pregleda zagotovijo nadomestna oblačila.
Standardna minimalna pravila Združenih narodov za ravnanje z zaporniki (Pravila Nelsona Mandele) v 50. členu določajo, da morajo biti zakoni in drugi predpisi, ki urejajo preglede zapornikov in celic, v skladu z obveznostmi po mednarodnem pravu in upoštevati mednarodne standarde in normative ob upoštevanju, da mora biti v zaporu zagotovljena varnost. Pregledi se izvajajo na način, ki je spoštljiv do človeškega dostojanstva in zasebnosti osebe, ki je preiskovana, in ob upoštevanju načel sorazmernosti, zakonitosti in nujnosti. Člen 52 pa še posebej poudarja, da se vsiljivi pregledi, vključno s slačenjem in pregledom telesnih votlin, opravljajo le, če je to nujno potrebno. Hkrati zaporske uprave ta člen spodbuja k razvijanju in uporabi primerih preiskav kot alternative vsiljivim pregledom.
Tudi nekateri drugi standardi in priporočila poudarjajo, da so glede na težo posega v zasebnost posameznika osebni pregledi zaprtih oseb lahko uporabljeni kot skrajno sredstvo in to le, če je to nujno potrebno, da se ohranita red in varnost v zaporu in če so sorazmerni glede na njihov namen. Ogrožanje varnosti in reda mora biti realno in precejšnje, da se prepreči opravljanje sistematičnih in rutinskih osebnih pregledov vseh zaprtih oseb. Presoja potrebnosti za izvedbo osebnega pregleda mora biti opravljena v vsakem primeru posebej, to je individualno ali na podlagi zelo utemeljenega suma. Osebni pregledi se lahko opravljajo le, če površinski (varnostni) pregledi niso dovolj za ohranitev varnosti.
Ob upoštevanju navedb obsojenk, predpisov in priporočil, ki se nanašajo na osebne preglede zaprtih oseb, je imel tudi Varuh resne pomisleke, ali je obstoječa zakonska ureditev, ki na splošno omogoča osebne preglede v vseh primerih vrnitev v zavod na podlagi zunajzavodskih ugodnosti in namenskih izhodov brez spremstva pravosodnih policistov (razen če obsojenec kazen prestaja v dislociranem polodprtem ali odprtem oddelku), brez presoje v vsakem primeru posebej, torej ne glede na zaupanje, ki ga zaprta oseba že uživa pri vodstvu zavoda, in druge okoliščine vsakega primera posebej, res sorazmerna, zakonita in nujna.
Zato je UIKS zaprosil za opredelitev okoliščin, ki ga zasleduje navedena določba ZIKS-1, ki daje pravno podlago za tovrstne osebne preglede. Hkrati ga je zanimalo, kako poteka osebni pregled po 236.f členu ZIKS-1, ali se vodi o tem dokumentacija za vsak primer posebej ter ali se osebni pregledi opravijo prav v vsakem primeru omenjenih vrnitev in če se, kako ta praksa utemeljuje zahtevo po skrajnosti in nujnosti tovrstnih posegov v zasebnost zaprtih oseb, še posebej ranljive skupine, kot so ženske. Zanimalo ga je še, kateri drugi ukrepi (če sploh) se uporabljajo v ZPKZ, da osebni pregledi zaprtih oseb ne bi bili potrebni.
UIKS je pojasnila, da v zadnjih letih opaža povečan vnos prepovedanih predmetov in snovi v ZPKZ. Število najdb drog, tablet in pribora za uživanje se v zadnjih letih povečuje, in sicer na čez 400 najdb letno, v prejšnjih letih pa so kljub večjemu številu zaprtih oseb ugotovili letno med 200 in 288 najdb. Ugotavljali in evidentirali so, da je ena od šibkejših točk, poleg prejemanja prepovedanih predmetov in snovi v pošiljkah in z metanjem čez zid, tudi vnos skozi glavni vhod zavoda, saj podlage za pregledovanje vseh zaprtih oseb, ki so prestajale kazen v zaprtih delih zavoda, niso imeli. Glede na to so v predlogu novele ZIKS predlagali razširitev pooblastil pravosodnih policistov glede izvajanja osebnih pregledov zaprtih oseb. Predlog so poslali v medresorsko usklajevanje in pripomb nanj niso dobili, zaradi česar sta zdaj v ZIKS-1 zakonsko pooblastilo in dolžnost za izvajanje osebnih pregledov zaprtih oseb skladno z 236.f členom.
UIKS je pojasnila še, da je vodstvo zavoda Ig že pred uveljavitvijo novele zakona in pred začetkom izvajanja osebnih pregledov po navedeni določbi obsojenke v zavodski skupnosti seznanilo s spremembami in dopolnitvami zakona, med drugim tudi z dolžnostjo izvajanja osebnih pregledov ob omenjenih vrnitvah, razen če obsojenka kazen prestaja v dislociranem odprtem oddelku.
Poleg tega so jim v eni od zavodskih skupnosti, v kateri so osebne preglede izpostavile kot ponižujoče, pojasnili, da razumejo njihovo stisko, da pa je to eden od načinov, ki pripomore k ohranitvi in zagotavljanju varnosti, reda in discipline v zavodu. Pri pogovorih o tej temi obsojenke na postopek izvajanja osebnih pregledov pravosodnih policistk niso imele pripomb in so zatrjevale, da se ta izvede korektno.
V zavodu Ig osebne preglede izvajajo v za to namenjenem prostoru, kjer je zagotovljena osebna integriteta zaprte osebe. Izvajata ga dve pravosodni policistki (izjemoma ena), pri čemer se zaprto osebo najprej pozove, da v pregled odda vse stvari in oblačila, ki jih ima na sebi, nato se pregledata površina njenega telesa in lasišče. Med osebnim pregledom imajo zaprte osebe na voljo nadomestno oblačilo. Čas, ko je oseba popolnoma razgaljena, je tako kratek, postopek je za zaprto osebo manj stresen in tudi pravosodna policistka ima več časa za podroben pregled oblačil osebe.
O vseh izvedenih osebnih pregledih zavod v skladu s 77. členom Pravilnika o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov evidentira vse zahtevane podatke. UIKS je pojasnila, da se tovrstni osebni pregledi ne izvajajo pri obsojenkah, ki zaporno kazen prestajajo v odprtem režimu in bivajo v ločenem objektu poleg glavne grajske stavbe (t. i. odprti oddelek). V zavodu lg (in v večini drugih zavodov) v zaprtem delu prestajajo kazen zapora obsojenke tako z zaprtim režimom kot s polodprtim režimom prestajanja kazni zapora. Čeprav tiste, ki zaporno kazen prestajajo v zaprtem režimu, bivajo v drugem nadstropju, tiste s polodprtim režimom pa v prvem nadstropju, popolne ločenosti med njimi zaradi arhitekturne zasnove objekta ni mogoče zagotavljati, zaradi česar se znotraj sivega polja subkulture zaprtih oseb izvajajo pritiski močnejših nad šibkejšimi tudi v smislu vnašanja nedovoljenih predmetov in snovi v zavod. Še posebej so raznim pritiskom lahko izpostavljene obsojenke, ki koristijo zunajzavodske ugodnosti oziroma skladno z varnostno oceno izkoristijo namenske izhode brez spremstva pravosodnih policistov. Z doslednim izvajanjem osebnih pregledov so tako poskrbeli tudi za te obsojenke, na način, da ne doživljajo pritiskov močnejših obsojenk. Poleg tega je koriščenje zunajzavodskih ugodnosti in namenskih izhodov brez spremstva pravosodnih policistov kljub zaupanju osebja zavoda, ki ga uživa obsojenka, vedno povezano s tveganjem vnosa prepovedanih predmetov in snovi.
Varuh je lahko sledili razlogom, ki so vodili v razširitev pooblastil pravosodnih policistov glede izvajanja osebnih pregledov. Vendar je dvomil, da zakonsko pooblastilo in dolžnost za izvajanje osebnih pregledov, kot sta predvidena v 236.f členu ZIKS-1, res sledita mednarodnim standardom in priporočilom.
Ni mogel prezreti, da so glede na resnost posega v zasebnost posameznika osebni pregledi zaprtih oseb lahko uporabljeni le kot skrajno sredstvo in le, če je to nujno, da se ohranita red in varnost v zaporu in če so sorazmerni glede na njihov namen. Ogrožanje varnosti in reda pa mora biti realno in precejšnje, da se prepreči opravljanje sistematičnih in rutinskih osebnih pregledov vseh zaprtih oseb. Presoja potrebnosti za izvedbo osebnega pregleda mora biti opravljanja v vsakem primeru posebej, to je individualno ali na podlagi zelo utemeljenega suma. Osebni pregledi se lahko opravljajo le, če površinski (varnostni) pregledi niso dovolj za ohranitev varnosti.
Zato se je Varuh pri obravnavanju te problematike obrnili še na Ministrstvo za pravosodje (MP). Zanimala so ga stališča MP zlasti glede skladnosti 236.f člena ZIKS-1 s Standardnimi minimalnimi pravili Združenih narodov za ravnanje z zaporniki (Pravila Nelsona Mandele). Varuh je hkrati menil, da zaprte osebe ne smejo biti žrtve nepotrebnih posegov v zasebnost zaradi nezmožnosti zagotavljanja popolne ločenosti med posameznimi režimi s sklicevanjem na arhitekturne ovire zavoda. Kot je navedeno v 11. členu Pravil Nelsona Mandele, je treba poskrbeti za ločitev različnih kategorij obsojencev v ločenih zavodih ali delih zavodov, pri čemer se upoštevajo med drugim potrebe po njihovem obravnavanju.
Predlagal je tudi razmislek o morebitnih potrebnih spremembah obravnavane določbe ZIKS-1, da bi bili osebni pregledi zaprtih oseb lahko uporabljeni kot skrajno sredstvo in le, če je to nujno potrebno, da se ohranita red in varnost v zaporu in če so sorazmerni glede na njihov namen.
Predlagal je tudi skrbno spremljanje učinkov izvajanja tega pooblastila pravosodnih policistov in proučitev njegovega vpliva na vnos prepovedanih predmetov in snovi v zavode pred uvedbo tega pooblastila in po njej. Še zlasti je opozoril na potrebo po spremembi prakse opravljanja osebnih pregledov, ki očitno dopušča, da je pregledovana oseba (resda kratek čas) popolnoma razgaljena. Takšna praksa je namreč v neposrednem nasprotju (poleg drugih) s priporočili CPT.
Ministrstvo je pojasnilo, da je navedene spremembe ZIKS-1 pripravilo na podlagi ugotovitev ob spremljanju in presoji posledic veljavne zakonodaje v praksi. Tako je bilo treba zagotoviti tudi ustrezno zakonsko podlago za pravilno in dosledno ureditev pooblastil pravosodnih policistov, ki so bila do sprejetja novele ZIKS-1G pretežno urejena le na podzakonski ravni, kar je bilo nepravilno in je ministrstvo zato izvedlo dodatne napore, da bi bila pooblastila podrobno (izvorno) urejena na zakonski ravni, kar se zahteva v 87. členu Ustave RS.
Določbe glede opravljanja osebnega pregleda obsojencev je do uveljavitve ZIKS-1G urejal 238. člen ZIKS-1, pri čemer je pravosodnemu policistu le določal pooblastilo, da opravi pregled, ne pa tudi opredelitve vsebine takšnega pregleda niti okoliščin, v katerih se sme oziroma je treba opraviti takšen pregled. Z novim 236.f členom ZIKS-1 so se z zakonom tako uredili tudi navedeni vidiki osebnega pregleda obsojencev, pri čemer iz zakonske določbe ne izhaja in njen namen ni, da se morajo osebni pregledi zaprtih oseb izvajati samodejno. Navedeno tako izhaja tudi iz 29. člena ZIKS-1, ki določa aktivnosti, ki se morajo in jih je zato treba obvezno izvesti ob sprejemu obsojenca v zavod, pri čemer navedeni člen vsakokratnega osebnega pregleda kot obveznosti ne določa. MP je zato poudarilo, da je treba institut izvedbe osebnega pregleda obsojenca interpretirati in uporabljati v okviru ZIKS-1 kot celote.
Tako je pravilna razlaga glede na potrebe spoštovanja načela sorazmernosti (2. člen v zvezi s tretjim odstavkom 15. člena Ustave RS) in osebnega dostojanstva glede 236.f člena ZIKS-1 lahko le taka, ki izhaja iz povezave z načeli primernosti, nujnosti in sorazmernosti iz 235.c člena ZIKS-1. To pomeni, da gre za pooblastilo, ki je na razpolago za uporabo ter se ne sme uporabljati samodejno, temveč se uporablja v ustreznih okoliščinah ter na podlagi načela sorazmernosti in drugih načel, ki jih morajo pravosodni policisti upoštevati pri uporabi pooblastil, s katerimi se posega v temeljne pravice posameznika ali se te omejujejo. Poleg 29. člena ZIKS-1 so argumenti za takšno pravilno interpretacijo in uporabo zakona v prvem in drugem odstavku 239. člena ZIKS-1, saj prvi odstavek določa uporabo prisilnih sredstev zoper obsojence le, če z drugimi pooblastili ne more preprečiti bega, napada, samopoškodbe ali povzročitve večje materialne škode, drugi odstavek pa določa uporabo prisilnih sredstev zoper druge osebe (ki niso obsojenci) brez kriterija uporabe milejšega sredstva (ker gre za hujše situacije). To pomeni, da ta razlika glede razlage načela sorazmernosti (drugi odstavek 239. člena ZIKS-1 zajema nižjo stopnjo sorazmernosti v primerjavi z močnejšo razlago v 236.f in 235.c členu ZIKS-1) pomeni, da je treba pri osebnih pregledih obsojencev presojate glede na ustrezne okoliščine in z upoštevanjem načela sorazmernosti.
Ministrstvo je v zvezi s skladnostjo 236.f člena ZIKS-1 s Pravili Nelsona Mandele pojasnilo, da je prav zaradi spoštovanja navedenih pravil na normativni ravni omejilo dopustnost izvedbe osebnih pregledov le na primere, ki so v 236.f členu taksativno našteti, ne pa tudi širše. V zvezi z zgoraj navedenimi določbami Pravil pa poudarja, da jih je treba spoštovati tudi na tako imenovani izvedbeni ravni. 236.f člen se tako ne sme uporabljati samodejno, ampak morajo pravosodni policist pri tem upoštevati splošno načelo sorazmernosti in druga načela uporabe pooblastil, določena v 40. členu Pravilnika o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov. Glede na navedeno je MP presodilo, da so bili z 236.f členom ZIKS-1 zasledovani mednarodni standardi in priporočila. Leta 2018 so bila izvedena tudi izobraževanja glede vsebine in pomena rešitev iz novele ZIKS-1G, ki so vsebovala tudi prenovljen institut osebnega pregleda obsojencev. Glede problematike iz pisma obsojenk in našega dopisa je MP sklenilo, da bodo potrebna dodatna izobraževanja in predstavitve glede pravilnega izvajanja pooblastila osebnega pregleda obsojencev. Zagotovilo je, da ob upoštevanju nadzorstvene funkcije spremlja tudi učinke izvajanja tega pooblastila pravosodnih policistov pred uveljavitvijo 236.f člena ZIKS-1 in po njej, pri čemer poudarja, da se spremenjeni člen uporablja krajše obdobje, za realno oceno pa je nedvomno potrebno spremljanje učinkov v daljšem obdobju.
MP je sporočilo še, da bo UIKS posebej opozorilo na profesionalno in stalno organizacijsko skrb za ustrezno prakso opravljanja osebnih pregledov, ki bo onemogočala, da je pregledovana oseba (resda kratek čas), a le, če je v okoliščinah posameznega primera res nujno in neizogibno, popolnoma razgaljena, ter s tem seveda na profesionalno in dostojanstveno izvajanje 236.f člena ZIKS-1.
Glede na vse navedeno ministrstvo meni, da se z interpretacijo in pogoji izvajanja osebnega pregleda, kot ga ureja 236. f ZIKS-1, v praksi lahko uspešno zasleduje želeni cilj, to je zmanjšanje vnosa prepovedanih psihoaktivnih snovi in drugih nedovoljenih stvari v zavode, ter se s tem zagotavljata red in varnost.
MP je UIKS predlagalo, naj izvede ustrezne aplikativne ukrepe in ga o njih ustrezno obvesti do začetka septembra 2018.
UIKS je temu predlogu sledila in sporočila, da je 29. 8. 2018 vse zavode in prevzgojni dom z dopisom opozorila, da osebnih pregledov obsojencev ne smejo izvajati samodejno, temveč morajo pravosodni policisti pri uporabi pooblastila upoštevati ustrezne okoliščine, načelo sorazmernosti in vsa druga načela, navedena v 40. členu Pravilnika o izvrševanju pooblastil in nalog pravosodnih policistov (PIPNPP).
Zaradi varovanja obsojenčeve pravice do osebnega dostojanstva je UIKS v PIPNPP predlagala drugačno ureditev osebnih pregledov obsojencev. Pri oblikovanju predloga spremembe je upoštevala Guidance Mandela Rules 2018, iz katerih izhaja, da naj pregledovana oseba v nobenem trenutku ne bi bila popolnoma gola. Na podlagi navedenih smernic je predlagala, naj se pregled obsojenčevih oblačil opravi v dveh fazah. Po pregledu spodnjega dela oblači (od pasu navzdol) bi tako obsojenec lahko te oblekel in šele nato v pregled oddal zgornji del oblačil (od pasu navzgor). Sporočila je tudi, da bo zavode še naprej opozarjala, da je lahko pregledovana osebe pri izvajanju osebnih pregledov popolnoma razgaljena le toliko časa, kot je to nujno potrebno, ter da ji je treba v času osebnega pregleda zagotovili nadomestno oblačilo. Napovedala je tudi, da bo z dodatnimi izobraževanji pravosodnih policistov in preverjanji izvajanja osebnih pregledov v praksi zagotovila, da se bodo osebni pregledi izvajali v skladu z zgoraj navedenim.Varuh je izvedene ukrepe pozdravil, problematiko pa bo spremljal še naprej, tako v okviru obravnave pobud zaprtih oseb kot ob obiskih v vlogi DPM.
