Pobudnica je Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije posredovala odločbo o odmeri dohodnine, ki je bila zaradi majhne pisave in odsotnosti medvrstičnega razmaka težko berljiva. Po pojasnilih Finančne uprave Republike Slovenije gre za posledico prilagajanja daljšega besedila na odločbi vnaprej določeni obliki in velikosti predtiskanega obrazca pri centralno podprtem izpisu odločb. Varuh je davčni organ opozoril, da težka berljivost izdanega akta predstavlja neskladje z načelom dobrega upravljanja ter predlagal, da se preuči možnost ustrezne prilagoditve sistema izdaje aktov davčnega organa oziroma njihove strojne obdelave, ali pa poišče drugo rešitev za primere, ko gre za daljše besedilo.
* * *
Na Varuha človekovih pravic Republike Slovenije se je obrnila pobudnica, ki je med drugim Finančni upravi Republike Slovenije očitala, da je odločba o odmeri dohodnine za leto 2015 zaradi majhne pisave neberljiva. Varuh je ugotovil, da izpostavljena dohodninska odločba precej očitno odstopa že od normativov, ki izhajajo iz drugega odstavka 8. člena Uredbe o celostni grafični podobi Vlade Republike Slovenije[1]. in drugih organov državne uprave in na to Finančno upravo Republike Slovenije tudi opozoril.
FURS se je odzval z odgovorom, da je na račun daljše obrazložitve, ki je bila posledica vodenja posebnega ugotovitvenega postopka ter omejitve na vnaprej določeno obliko in velikost predtiskanega obrazca pri centralno podprtem izpisu odločb, res izdal odločbo z izpisom manjše pisave, kot jo določa izpostavljena uredba, vendar pa je procesno in materialno imela vse potrebne bistvene sestavine odločbe, ki zagotavljajo zakonitost in pravilnost izdane odločbe. Nadalje so pojasnili, da v izogib morebitnim tovrstnim težavam davčnim zavezancem svetujejo uporabo razpoložljive storitve eVročanje, ki omogoča možnost prijave na vročanje dokumentov v elektronski obliki preko portala eDavki, kjer lahko prejete akte povečajo na želeno velikost.
Varuh se podal mnenje, da ob pravilno in zakonito izpeljanem (ugotovitvenem) postopku ter vsebini izdanega akta organa, nikakor ne gre zanemariti tudi pomena primerne oblike. Namen izdane odločbe je namreč seznanitev zavezanca z rezultatom postopka, kar skladno z načelom dobrega upravljanja pomeni tudi, da se razmik med vrsticami in velikost pisave prilagodi povprečnemu bralcu in ne strojnim prednastavitvam. Tudi na ta način se kaže pripoznanje stranke kot subjekta in ne le objekta obravnave. Oblika izdanih aktov bi morala biti torej vsem zavezancem (enako) prijazna, ne glede na to, ali se je vodil enostaven ali pa poseben ugotovitveni postopek. Ob tem smo tudi opozorili, da ne gre od vseh zavezancev, ki v davčne postopke vstopajo kot fizične osebe, pričakovati računalniškega znanja in potrebne opreme. FURSu smo predlagali, da se preuči možnost ustrezne prilagoditve sistema izdaje aktov davčnega organa oziroma njihove strojne obdelave, ali pa poišče drugo rešitev, ki bi tudi v primerih, ko gre za daljše besedilo, pred očmi imela prejemnika, ki mu je pisanje namenjeno.
FURS je odgovoril, da so možnost spremembe velikosti črk na izdanih aktih preverili, vendar pa ocenjujejo, da bi v tem primeru dodatno obremenili proračun ter na ta način kršili načelo ekonomičnosti postopka. Nadalje so zapisali, da bo v primeru, ko bo zaradi dolžine teksta in prostorske omejitve določenega papirnega formata, uporabljen manjši font pisave, na koncu odločbe dodan napotek davčnemu zavezancu, da se, v kolikor je, iz razloga invalidnosti tekst zanj neberljiv, zglasi na pristojnem finančnem uradu oziroma na drug način (pisno ali po elektronski pošti) poda davčnemu organu vlogo za izpis odločbe v prilagojenem formatu. Davčni zavezanec bo tako brez stroškov in potrebe po tehničnih znanjih, prejel individualno prilagojen ponoven izpis odločbe v večji pisavi. 14.3-17/2020
[1] »Vsebina dokumenta se piše v črkovni vrsti »Arial«. Velikost črk in številk je 3,5 mm (10 pt). Kadar oblika ali vsebina dokumenta zahteva (statistične tabele ipd.), se velikost črk ustrezno prilagodi. Razmik med vrsticami je 4,6 mm (13 pt).«
