O problemu delitve vdovske pokojnine med razvezano vdovo in vdovo iz poznejše zakonske zveze smo pisali že v Poročilu Varuha za leto 2008. Tedaj je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) mnenje Varuha, da se v primeru, ko gre za dve vdovi (razvezano vdovo s pravico do preživnine po sodni odločbi in vdovo iz poznejše zakonske zveze), ne more uporabiti pravila delitve vdovske pokojnine na način souživanja družinske pokojnine, v celoti zavrnilo.

V konkretnem primeru je razvezana vdova (pobudnica) prejemala celotno vdovsko pokojnino (70% osnove za odmero družinske pokojnine) vse do trenutka, ko je bila vdovi iz kasnejše zakonske zveze v skladu s četrtim odstavkom 123. člena ZPIZ-1 priznana pravica do dela vdovske pokojnine. Po novi odmeri vdovske pokojnine je pobudnica od 1. 10. 2007 prejemala le še polovico zneska prvotne vdovske pokojnine, to je 292,01 evra od 584,02 evrov. Vdovi iz kasnejše zakonske zveze, ki je ob svoji starostni pokojnini uveljavila v skladu z ZPIZ -1 pravico do dela vdovske pokojnine v višini 15% vdovske pokojnine, je bilo odmerjenih 38,71 evra. Obe vdovi sta skupaj prejemali 330,72 evrov (65%) od 584,02 evrov vdovske pokojnine, razlika je ostala neizplačana, v korist ZPIZ - a.

Novo nastali položaj je imel za pobudnico hude posledice. Ne le, da se je znesek njene vdovske pokojnine razpolovil, zaprla se ji je tudi možnosti do uveljavitve varstvenega dodatka, čeprav je izpolnjevala dohodkovni in premoženjski cenzus. Tudi letni dodatek ji je bil izplačan v nižjem znesku. Pobudnica je razumela, da ni upravičena do celotne vdovske pokojnine, vendar je pričakovala, da ji bo priznana razlika med celotno vdovsko pokojnino in delom vdovske pokojnine, ki ga je uveljavila vdova iz kasnejše zakonske zveze.

Varuh je menil, da je odločitev ZPIZ - a o delitvi vdovske pokojnine med dve upravičenki tako, da ena prejme 50 %, druga pa 15%, kar skupaj predstavlja 65% in ne 70 % vdovske pokojnine, nepravilna.

Po tem, ko sta ZPIZ in MDDSZ zavrnila mnenje Varuha, je ta pobudnici predlagal uveljavitev sodnega varstva. Višje delovno in socialno sodišče je v povezavi s sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 432/2008 njeni pritožbi  ugodilo. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravo. Vdovska pokojnina se razdeli na dva enaka dela le v primeru, če sta obe stranki (razvezana vdova in vdova iz kasnejše zakonske zveze) upravičeni samo do vdovske pokojnine. Če pa je ena od upravičenk do vdovske pokojnine prejemnica tudi starostne ali invalidske pokojnine, lahko ta na podlagi 123. člena ZPIZ -1 zahteva le del vdovske pokojnine, ki se ji odmeri v višini največ 15 odstotkov vdovske pokojnine, preostali del vdovske pokojnine (85%) pa v celoti pripada drugi upravičenki do vdovske pokojnine. Sodišče je svojo odločitev sprejelo dne 16. 04. 2010.

Stališče Varuha glede načina delitve vdovske pokojnine se je tako izkazalo za pravilno.(3.1-26/2010)