Varuh človekovih pravic RS je v četrtek, 22. 6. 2017, pripravil letošnje peto, skupno pa kar že 60. srečanje s predstavniki civilne družbe s področja okolja in prostora. Tokrat so govorili o problematiki voda, gost pa je bil prof. dr. Mihael Jožef Toman, strokovnjak s področja ekologije celinskih voda in profesor na ljubljanski Biotehniški fakulteti.

Uvodoma je udeležencem srečanja, med njimi varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer, njeni namestnici dr. Korneliji Marzel, svetovalkama Varuha Sabini Dolić in Jožici Hanžel, izčrpno predstavil pregled značilnosti ekologije celinskih voda. Predavanje je vsebinsko povezovalo področja narave, okolja in prostora, s poudarkom na vodi.
Neizogibno ob vsem tem je bilo omeniti delovanje države in učinkovitosti njenih ukrepov pri reševanju široke problematike voda, posamezna vprašanja pa so bila osvetljena tudi z vidika osebne in družbene odgovornosti.
Voda je pomembna vrednota in dobrina, vendar v današnjih časih evidentno premalo cenjena, kar lahko povzroči nezavidljive dolgoročne posledice. Zavedno je treba vzpostaviti vzdržnostni razvoj okolja in vodnim sistemom omogočiti sukcesivno dinamiko. Posegi človeka se morajo zmanjšati do najnižje možne mere, kjer brez tega ne gre, pa k zadevi ustrezno pristopiti. Z vodnimi količinami je nujno pravilno upravljati, vodne vire pa strokovno varovati in smotrno uporabljati.

Tudi v Sloveniji je problematika voda pereča tema. Kljub izjemni bogatosti s celinsko vodo in pestrostjo vodnih teles se ne moremo ponašati s kakovostjo vodnih virov. Viri onesnaževanja so še vedno prepogosto neprepoznani in neustrezno nadzorovani. Mnoge onesnaževalce (fitofarmacevtska sredstva, hormonski motilci, mikrocistini, komunalne odplake) bi najverjetneje lahko ustrezno zajezili,  vendar je pogosta ovira ravno politična volja.

Sodelujoči so se v nadaljnji razpravi strinjali, da je zaznati pomanjkljivo delo pristojnih organov, tako pri sprejemanju zakonodaje kot pri izvajanju nadzora nad njenim izvrševanjem. Poglavitnega pomena je namreč dosledno izvajanje zakonodaje, seveda pa je treba predpise pravočasno in kontinuirano nadgrajevati skladno z aktualnimi dognanji stroke. Pri sprejemanju pomembnih družbenih odločitev je nujno sodelovanje različnih strok; pri tem je treba aplicirati ekološka, naravoslovna ter družboslovna znanja, vključevati vse družbene deležnike in vzpostaviti mehanizem konstruktivne družbene kritike.

Kot že na mnogih srečanjih Varuha so se očitki sodelujočih ponovno nanašali na sporno določitev dopustnih mejnih vrednosti oporečnih snovi v celinskih vodah. Prof. dr. Toman je opozoril, da četudi gre v določenem trenutku za vrednosti, ki so znotraj zakonsko določenih okvirjev, je treba upoštevati njihov sinergijski učinek skozi dolgoročno obdobje. Njihov vpliv na človekovo zdravje je neizbežen, posledice pa se pokažejo šele čez daljši čas, počasi, a zanesljivo. Izpostavljen je bil tudi pomen ustreznega monitoringa voda oziroma spremljanje stanja okolja. Brez konkretnih in pravih vhodnih podatkov je namreč vprašljiva obravnava porajajočih se problemov in sprejem nadaljnjih učinkovitih ukrepov za njegovo odpravo.

Udeleženi so se strinjali, da je zato izjemnega pomena okrepitev delovanja pristojnih organov. Vse prevečkrat se namreč izkaže, da organi oblasti svojega dela ne opravijo zadovoljivo in skladno s svojimi pooblastili. V razpravi ni bilo moč zaobiti nedavnega primera požara v podjetju Kemis d.o.o. na Vrhniki. Na srečanju je bilo s strani udeležencev večkrat poudarjeno, da se v omenjenem primeru organi niso odzvali skladno s svojimi pristojnostmi, pogrešajo pa tudi ustrezno obveščanje o posledicah okoljske nesreče. Tudi pri Varuhu je na lastno pobudo v teku obravnava problematike onesnaženja okolja na Vrhniki zaradi požara. Po informacijah iz sredstev javnega obveščanja smo za sedaj že ocenili, da v konkretnem primeru ni bilo zadoščeno kriterijem, ki jih postavlja Aarhuška konvencija. Po pridobitvi vseh odgovorov pristojnih organov pa bo tudi Varuh s svojimi ugotovitvami in dokončnim stališčem seznanil javnost.

Ključna misel srečanja je bila tako vzpostavitev trdnega mostu med državno oblastjo in strokovnjaki različnih področij, to je povezati politiko in stroko, seveda s poudarkom na ozaveščanju širše družbe in vzgoji vseh generacij k naklonjenosti za okoljsko problematiko.

Varuhinja s sodelavci je izrekla zahvalo prof. dr. Tomanu za pripravljenosti udeležiti se srečanja in pozdravila njegova prizadevanja na ekološkem področju, ki so vsekakor izjemnega pomena. Aktivna razprava in velika udeležba predstavnikov nevladnih organizacij nedvomno izkazujeta, da gre za perečo temo, ki zahteva pozornost vseh deležnikov. Poudarila je, da je ravno strokovno znanje še kako dragoceno pri reševanju družbenih problemov. Strokovna dognanja predstavljajo pomembno in nepogrešljivo podstat pri sprejemanju odločitev na državni ravni, za njihovo uveljavitev in upoštevnost pa si s svojimi aktivnostmi, kot so srečanja z nevladnimi organizacijami, prizadeva tudi Varuh. Brez jasne odgovornosti posameznikov, ki sprejemajo ključne odločitve o našem okolju, pa napredka ne bo, so se strinjali udeleženci srečanja.