Varuhinja Vlasta Nussdorfer se je s svojima namestnikoma dr. Kornelijo Marzel in Tonetom Dolčičem ter sodelavci v torek, 12. 12. 2017, v prostorih Varuha srečala z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak in državno sekretarko Martino Vuk s sodelavci.

V pogovoru so pregledali raven uresničevanja priporočil Varuha, ki jih je Državni zbor RS sprejel ob obravnavi Poročila Varuha za leto 2016. Namestnica varuhinje dr. Kornelija Marzel je opozorila na nezadostna jamstva sprejetih ukrepov, ki naj bi zagotovili pregleden, učinkovit in hiter sistem nadzora nad plačevanjem plač in prispevkov. Postopki pri vseh nadzornih institucijah, zlasti na inšpektoratih še ne potekajo v razumnih rokih.

Delavec je v teh sporih in postopkih šibkejša stran, zato bodo morali sistemski in drugi ukrepi okrepiti zlasti njihov položaj in zagotoviti varovanje in uresničevanje njihovih pravic. Državna sekretarka Martina Vuk je dejala, da so že bili sprejeti nekateri sistemski ukrepi, ki naj bi zagotovili ureditev tega področja ter da je Inšpektorat za delo dobil nekatera nova pooblastila. Z dodatnimi zaposlitvami v letu 2019 bodo inšpektorat kadrovsko okrepili, da bo sposoben učinkoviteje izvajati naloge in v razumnih rokih reševati pritožbe.

Namestnik varuhinje Tone Dolčič je opozoril na nerazumno odlašanje pri ratifikaciji tretjega Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah, ki omogoča otrokom, skupinam otrok oziroma njihovim zastopnikom, ki trdijo, da je država kršila otrokove pravice, da vložijo pritožbo na Odbor Združenih narodov za otrokove pravice. Predlagal je medresorsko učinkovitejše iskanje rešitev za morebitna še odprta vprašanja njegove uveljavitve. Predstavniki ministrstva so zagotovili, da obstaja politična volja za ratifikacijo protokola in da bo do nje najverjetneje prišlo še v tem mandatu parlamenta.

V nadaljevanju so pozornost namenili več let trajajočim nedopustnim zaostankom pri reševanju pritožb, ki jih prejemajo na Ministrstvu za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM). Na problem Varuh neuspešno opozarja že nekaj let, saj prejema pobude posameznikov, ki očitajo dolgotrajno odločanje o pritožbah zoper odločbe, izdane v zadevah uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. Ministrica je dejala, da bodo s sprejetimi ukrepi vendarle v razumnem času odpravili nakopičene zaostanke, tako z novimi zaposlitvami na ministrstvu (predvsem za reševanje zaostankov) ter zlasti s prehodom na avtomatiziran sistem izdajanja informativnih izračunov, testno že v začetku leta 2018. Z njimi nameravajo razbremeniti tako stranke (vlaganje vlog za »podaljševanje« pravic) kakor tudi centre za socialno delo pri izdajanju odločb. Stranka bo imela možnost ugovora, na osnovi katerega bo center za socialno delo izpeljal ugotovitveni postopek in izdal odločbo na prvi stopnji, zoper katero bo možnost pritožbe na ministrstvo. Sistem naj bi omogočal večjo skrbnost pri ugotavljanju dejanskih okoliščin posameznika, ki bodo osnova za pripravo odločb že na prvi stopnji in posledično je pričakovati manj pritožb na odločbe o pravicah iz javnih sredstev, ki jih bo prejemalo ministrstvo. Varuhinja je pozdravila prizadevanja ministrstva in vlade za odpravo zaostankov, obenem je poudarila, da je Varuh tudi v preteklosti prejel zagotovila o ukrepih za odpravo zaostankov, ki pa žal niso bili dovolj učinkoviti, zato upa, da bodo predstavljeni obrodili sadove in okrepili pravno in socialno varnost ljudi.

Obravnavali so tudi posamične primere kršenja nekaterih socialnih pravic, na katere Varuha opozarjajo številni pobudniki. Med njimi je na primer posameznik, ki je oporekal zahtevi centra za socialno delo po vračilu celotne prejete državne štipendije in ne le štipendije za letnik, ki ga ni uspešno zaključil. Tudi za reševanje te  pritožbe je ministrstvo potrebovala več kot dve leti, kar je nedopustno.

Varuh je na osnovi pobude enega od pomorščakov ugotovil probleme pri odločanju o upravičenosti do otroškega dodatka, kjer se uporablja pravilo upoštevanja tekočih dohodkov. Pomorščaki na ladji opravljajo delo le nekaj mesecev na leto, ostale mesece pa so doma na "čakanju" (brez nadomestil). Delodajalec jim plačuje prispevke za vse mesece v letu, plačo pa prejemajo izključno za čas prisotnosti na ladji. Na ministrstvu bodo preverili ustreznost sedanje ureditve. 

Samostojni podjetniki lahko v postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev dokazujejo (po sprejetju sodbe Ustavnega sodišča), da ne dosegajo višine mesečnega dohodka, določene z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Pobudniki Varuha opozarjajo, da je praksa neenotna in v nekaterih primerih tudi ne sledi pojasnilom ministrstva. Predstavniki ministrstva so zagotovili, da so in bodo še enkrat ponovno obvestili centre za socialno delo o nujnosti spoštovanja sodbe ustavnega sodišča ter na dejstvo, da so samostojni podjetniki pod enakimi pogoji kot drugi posamezniki lahko upravičeni do oprostitve plačila stroškov postopka, kamor spadajo tudi morebitni stroški izvedenca. Neustavnost bodo odpravili z novelo Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Varuh prejema pobude z zatrjevanji, da naj bi centri za socialno delo brez pojasnila ali odločbe o dolgu prenehali izplačevati odobrena sredstva na podlagi pravice iz javnih sredstev. Ministrstvo je vztrajalo, da pravica ne bo izplačana, dokler ne bo poravnan dolg, čeprav ga posameznik sploh ni priznaval in ni imel nobene možnosti svojih pomislekov uveljavljati v postopku. Varuh meni, da ima vsakdo pravico biti obveščen o tem, katera sredstva je neupravičeno prejel ter na kakšni podlagi in na kakšen način mora svoj dolg poravnati, in to z izdajo ustrezne odločbe. Predstavniki ministrstva so nanizali možnosti rešitve nastalega problema, tudi z ugotovitveno odločbo o višini dolga in možnostjo izdaje dopolnilnih odločb za nazaj.

Varuh je obravnaval probleme upravičencev do pravice do izredne denarne socialne pomoči kot pomoči pri kritju stroškov pogreba. Zakon o socialno varstvenih prejemkih je namreč zelo zožil krog upravičencev do pogrebnine, saj pravice nimajo niti nekateri svojci, ki v praksi (pričakovano) poskrbijo in plačajo stroške pogreba (npr. bratje oziroma sestre, tete, strici, nečaki, vnuki idr.), kaj šele, da bi bila do nje upravičena oseba, ki ni v sorodu z umrlim, a je poskrbela za pogreb. Varuh ocenjuje veljavno ureditev kot krivično in neživljenjsko. Žal pa predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialno varstvenih prejemkih, ne razširja kroga upravičencev. Predstavniki ministrstva so se z ugotovitvijo in priporočilom Varuha strinjali in zagotovili sprejetje ustreznih sprememb.

Varuh je tudi v letu 2017 prejeli nekaj pritožb zaradi domnevno neustrezne oskrbe v domovih za starejše občane glede pogostosti posedanja nepokretnega stanovalca, zagotavlja bivanja na svežem zraku, pomoči pri hranjenju, odzivnosti na klicne zvončke, ipd. Pogosto so bile pritožbe posledica ocene, da v domu ni dovolj kadra glede na obseg neposredne pomoči, ki jo potrebujejo stanovalci in glede na zahtevnost njihove zdravstvene nege. Na problematiko kadrovskih normativov v domovih za starejše je Varuh že večkrat opozoril, vendar Varuh ni zaznal napredka v smeri, da bi se kadrovski normativi prilagodili sedanji situaciji v domovih za starejše in povečanim potrebam njihovih stanovalcev.

Ministrica je povedala, da izvajalce institucionalnega varstva redno opozarjajo na upoštevanje priporočil Varuha in ugotovitve DPM (Državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju), ki deluje pri Varuhu človekovih pravic. Zavedajo se, da so standardi in normativi socialnovarstvenih storitev potrebni prenove, kar je ena od prioritet ministrstva. Delovna skupina je pripravila osnutek Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, vendar je delo zastalo. Problem, ki ga bodo morali skupno medresorsko razrešiti je povezan z razmejitvijo med zdravstveno nego in socialnovarstveno oskrbo v domovih. Predvsem bo treba natančno zapisati, kakšen zdravstveni in socialno varstveni standard pripada posamezniku iz naslova oskrbnine in kaj se sme in česa ne dodatno zaračunavati. Zatrdili so, da ni razlogov za omejevanje dodatnih zaposlitev v domovih ter da racionalizacije nikakor ne smejo posegati v obveznosti zagotavljanja kakovostne oskrbe.

V letu 2017 je Varuh pripravil posebno poročilo o kršitvah človekovih pravic oseb z duševno motnjo pri njihovem neprostovoljnem nastanjevanju in obravnavi v varovanih oddelkih socialnovarstvenih zavodov. Državni zbor je poročilo obravnaval in sprejel priporočilo vladi za sprejmem potrebnih ukrepov, ki bodo zagotovili ustreznejšo nastanjevanje in obravnavo teh oseb v socialno varstvenih zavodih, ustrezne prostorske zmogljivosti in dovolj osebja. Državna sekretarka Martina Vuk je pojasnila, da so že preverili možnosti za odprtje dodatnih varovanih oddelkov v posebnih socialno varstvenih zavodih in dobili pozitiven odgovor enega izmed njih. V preteklosti so tudi že preverili možnosti za odprtje varovanih oddelkov v tako imenovanih kombiniranih socialno varstvenih zavodih, vendar so ti možnost odprtja tovrstnih oddelkov praviloma odklonili, saj bi na eni strani morali izpolniti pogoje za verifikacijo varovanega oddelka, hkrati pa so bili prepričani, da bi odprtje tovrstnega oddelka pomenilo ob nameščanju oseb s strani sodišča tudi zanje podobne težave, s katerimi se že srečujejo posebni socialno varstveni zavodi. Ob (ponovnem) opozorilu, da je stanje v posebnih socialno varstvenih zavodih nevzdržno, smo prejeli zagotovilo, da ministrstvo aktivno išče rešitve, tudi v okviru več delovnih skupin.

Varuh tudi ugotavlja probleme pri delovanju zastopnikov oseb s težavami v duševnem zdravju, zlasti v domovih za starejše, kjer zanje komaj vedo oziroma oskrbovanci nimajo z njimi pravega stika. Ministrica je zagotovila, da bodo v naslednjem letu pripravili evalvacijo njihovega dela, predvsem pa obvestili vse socialno varstvene zavode, da vsem oskrbovancem, zlasti dementnim, omogočijo stik z zastopniki.

Tudi na tokratnem pogovoru, kakor pred dnevi z generalnim direktorjem Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, so pozornost posvetili idejo o oblikovanju posebnega in neodvisnega izvedenskega organa, ki bi pripravljal strokovne podlage za odločanje o posameznih pravicah. Ministrica je izrazila naklonjenost ideji in upanje, da bo vendarle prišlo tudi z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer delujejo zdravstvene komisije, do skupnega dogovora, ki bo sledil nedavni odločitvi Ustavnega sodišča RS o nujnosti zagotavljanja neodvisnega izvedenca zunaj institucij, ki so plačniki teh pravic.  

Pogovoru so ob varuhinji Vlasti Nussdorfer prisostvovali še namestnik varuhinje Tone Dolčič, namestnica varuhinje dr. Kornelija Marzel, direktorica strokovne službe Martina Ocepek ter svetovalci Varuha dr. Ingrid Russi Zagožen, Neva Šturm, Lan Vošnjak, mag. Jure Markič, Jan Irgel in Liana Kalčina.

Ministrico dr. Anjo Kopač Mrak so spremljali državna sekretarka Martina Vuk, svetovalki v kabinetu ministrice Neva Grašič in Polona Križnar, direktor direktorata za družino Andrej Del Fabro, Katja Kobal iz direktorata za delovna razmerja, direktorica direktorata za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja Dragica Bac, v. d. generalnega direktorja direktorata za trg dela in zaposlovanje mag. Jurij Snoj, namestnica generalne direktorice direktorata za socialne zadeve Špela Isop, mag. Mateja Ušlakar in Klara Nachtigal iz direktorata za socialne zadeve, vršilka dolžnosti generalnega direktorja direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela mag. Katja Rihar Bajuk.