► Ugotovitve DPM

   ► Odziv doma

DOM POD GORCO MARIBOR:

Dokler so usmeritve omogočale OPP, so imeli delo na oddelku organizirano na tak način, sedaj pa imajo po navedbah Doma pod Gorco integrirano enoto z osebnim spremljanjem. Vendar glede na prejeta pojasnila ugotavljamo, da se delo na oddelku (še) ni bistveno spremenilo, še vedno namreč poteka na podoben način, kot je potekalo pred spremembo usmeritev. Upoštevajoč kadrovsko sestavo Doma pod Gorco tudi menimo, da način dela, ko bi ne bila posameznikova svoboda gibanja (nikoli) omejena, (še) ni možno izvesti. V popoldanskem času so na oddelku (zgolj) tri do štirje zaposleni. Tako si ne predstavljamo organizacije dela na oddelku v primeru, če bi na primer trije (begavi) stanovalci odšli z oddelka ali celo v okolico doma, saj bi v primeru, ko bi jih osebje spremljalo, ostali stanovalci ostali brez kogarkoli, ki bi zanje skrbel.

Posebej opozarjamo na ravnanje, ko se posameznemu stanovalcu s fiksacijo prepreči možnost gibanja. Čeprav je cilj, ki se ga na ta način zasleduje razumljiv in (najverjetneje) v korist stanovalca, bi moral Dom pod Gorco v primeru nemožnosti drugih načinov preprečitve izpulitve kanile, ki za stanovalca z vidika možnosti gibanja niso omejujoče (rokavičke, nastavitev kanile na nogo, uporaba povoja in podobno), ravnati, kot da gre za izvajanje PVU po ZDZdr. Ker za izvajanje tega ukrepa zunaj varovanega oddelka ni pravne podlage, bi moral do ustrezne ureditve telesnega oviranja v primeru zdravljenja na splošno, to reševati bodisi z začasno namestitvijo v (psihiatrično) bolnišnico ali pričetkom ustreznega postopka za zadržanje stanovalca na (varovanem) oddelku pred pristojnim sodiščem.

SONČNI DOM MARIBOR:

Sončni dom ne glede na spremembe usmeritev po naših ugotovitvah nadaljuje z delom, kot ga je poznal do sedaj. Gre torej za obliko varovanih oddelkov, saj je izhod stanovalcem onemogočen ali vsaj močno otežen tako s tehničnimi sredstvi kot z osebjem. Dom glede na obstoječe stanje nima možnosti za verifikacijo varovanega oddelka, ravno tako upoštevajoč obstoječi kader nima možnosti za vzpostavitev oddelkov s spremljanjem, saj bi v primeru odhoda več stanovalcev z oddelkov ne mogel zagotoviti spremstva vsem. V takšnem primeru je seveda treba stanovalce, zaradi njihove varnosti, tudi zadržati na oddelku ali vsaj prestreči pred odhodom iz območja zavoda.

Posebej zaskrbljujoče je ravnanje Okrajnega sodišča v Mariboru, ki se kljub obvestilom o zadržanju in zahtevi ZDZdr, da v takšnem primeru izpelje sodni postopek, ne odziva. Tudi če sodišče ne ugotavlja pravne podlage za izvedbo zadržalnega postopka, bi moralo o prijavi odločiti in tako stanovalcu na eni in Sončnemu domu na drugi strani dati možnost presoje odločitve v postopku s pravnimi sredstvi. Na to bomo sodišče tudi posebej opozorili.

DOM UPOKOJENCEV PTUJ:

Dom upokojencev Ptuj je že pred spremembo Usmeritev za delo z osebami z demenco MDDSZ imel vzpostavljen OPP in tudi po spremembah usmeritev se delo na oddelkih za osebe z demenco ni bistveno spremenilo. Dom ne izpolnjuje pogojev za verifikacijo varovanih oddelkov, po drugi strani pa se zaveda in to priznava, da koncept osebnega spremljanja (pri njih pa tudi drugod) ob obstoječih kadrovskih normativih ni izvedljiv. Tudi sami menijo, da bi bila najboljša rešitev nova ureditev oddelkov, podobnih, kot so bili že pred časom OPP. Ob tem predlagajo, da se tudi domove starejših povabi k sodelovanju ob razvijanju najbolj primernega koncepta, saj je le to zagotovilo, da bo ta zaživel tudi v praksi.

DOM PETRA UZARJA TRŽIČ:

Dom Petra Uzarja je pred spremembo usmeritev imel vzpostavljen OPP in tudi po spremembah usmeritev se delo na oddelku za osebe z demenco, kljub sedanji opredelitvi, da gre za varovani oddelek, po naših ugotovitvah ni bistveno spremenilo. Dom še ne izpolnjuje pogojev za verifikacijo varovanih oddelkov, njegovi načrti pa kažejo na željo po bolj odprtem načinu dela z osebami z demenco. Zato kljub prenovi, po kateri bi morebiti izpolnjevali pogoje za verifikacijo sedanjega varovanega oddelka, razmišljajo o bolj odprtih oblikah dela. Ob tem sami priznavajo, da zaradi varnosti stanovalcev povsem odprt režim ne bo mogoč, še vedno bo osebje tisto, ki bo stanovalca, ko bo prešel določeno točko (kjer ga bo npr. zaznal senzor), prestreglo in ga vrnilo na oddelek. Tako bo tudi po formalni »ukinitvi« varovanega oddelka in njegovi prenovi, varovanje stanovalcev ostalo glede na pojasnila, ki smo jih prejeli, enako, kot so ga opredeljevale usmeritve (OPP).

DOM SLEPIH, SLABOVIDNIH IN STAREJŠIH ŠKOFJA LOKA:

Dom slepih, slabovidnih in starejših je pred spremembo usmeritev imel vzpostavljen OPP in tudi po spremembah usmeritev se po naših ugotovitvah delo na oddelkih za osebe z demenco ni spremenilo. Tudi pri tem zavodu še ne izpolnjujejo pogojev za verifikacijo varovanih oddelkov, njegovi načrti pa ravno tako kažejo na željo po bolj odprtem načinu dela z osebami z demenco. Nedvomno zaradi varnosti stanovalcev povsem odprt režim ne bo mogoč, še vedno bo osebje tisto, ki bo stanovalca, ko bo prešel določeno točko, prestreglo in vrnilo na oddelek. Tako bo tudi v prihodnje predvidoma delo na oddelku Mozaik ostalo glede na pojasnila, ki smo jih prejeli, enako, kot so ga opredeljevale usmeritve (OPP).

DOM STAREJŠIH OBČANOV PREDDVOR:

Dom starejših občanov Preddvor je pred spremembo Usmeritev za delo z osebami z demenco MDDSZ imel vzpostavljen OPP in tudi po spremembah usmeritev, se delo na oddelkih za osebe z demenco, kljub trudu zavoda po čim manjšem omejevanju svobode gibanja stanovalcev in razvijanju koncepta spremljanja, po naših ugotovitvah ni bistveno spremenilo. Zavod je sicer prepričan, da bo zaradi števila in vrste demence potrebna vzpostavitev varovanih oddelkov, kjer bi se tem stanovalcem lahko ustrezno zagotovila varnost, ob čim boljših pogojih za bivanje, usklajenih z zahtevami za varovane oddelke, kar bo tudi omogočilo njihovo verifikacijo. Vendar pa tudi Dom starejših občanov Preddvor na izgradnjo in vzpostavitev (verificiranih) varovanih oddelkov lahko računa šele čez čas, predvidoma po letu 2018. Do takrat sicer skušajo po črtanju OPP iz usmeritev delo organizirati v obliki oddelkov z osebnim spremljanjem. Vendar je kljub velikemu trudu vseh zaposlenih in še posebej vodstva zavoda, vprašljivo, če bi bilo ob več begavih stanovalcih vedno možno doseči njihovo svobodo gibanja, torej prosto gibanje brez takšnega ali drugačnega (od)vračanja.

Dom je v odzivu na predhodno poročilo pojasnil, da stanovalcem fiksirajo kanilo s povojem. Poudarili so, da nikakor ne fiksirajo roke oziroma ne izvajajo fizičnega omejevanja gibanja. V namene preprečitve izpulitve kanile pri stanovalcih uporabljajo povoje kot tudi uporabo rokavičke. Takšna navodila poda zdravnik in tudi predpiše te vrste PVU. V domu nimajo in kot navajajo nikoli niso imeli segufix pasov.

Dom je v odzivu na predhodno poročilo navedel, da si bo v prihodnje prizadeval proučiti možnosti za gradnjo oddelka za osebe z demenco in pripadajočim parkom po sodobnih merilih, priporočilih in standardih. Dom pojasnjuje, da trenutno za njihovo delo obstajajo omejitve, kot so dani bivalni pogoji povezani z arhitekturo in seveda tudi veljavni kadrovski normativi, ki narekujejo organizacijo dela.

Dom je tudi poudaril, da delo in organizacijo za vse stanovalce Sončnega doma izvajajo na osnovi individualnih želja in potreb stanovalcev. Spoštujejo njihovo mnenje, ohranjajo njihovo integriteto in pri svojem delu upoštevajo veljavne zakone, predpise in priporočila za delo z osebami za demenco, ki jih je za področje socialno varstvenih zavodov pripravila skupina strokovnjakov, ki deluje pri MDDSZ.

Dom se strinja, da bodo njihov sogovornik tudi sodišča. Želijo pa si, da bi bil postopek o zadržanju oseb z demenco poenostavljen, human za stanovalca z demenco kot tudi za njihove svojce.

Dom je v odzivnem poročilu navedel, da si s strani njih kot izvajalca institucionalnega varstva za osebe z demenco želijo, da bi v pripravo modela vključili strokovnjake, ki delajo neposredno z osebami z demenco. Vsekakor je potrebno najti optimalno rešitev med doktrino strok in materialnimi možnostmi družbe, ki pogojuje (omejuje) standarde in normative za izvajanje storitve. Dom poudarja, da demenca, ki ji je ob tokratnih obiskih DPM namenil največ pozornosti potrebuje specifičen pristop. Meni, da nenehno ponavljanje postopkov na sodiščih jemlje dragoceni čas in denar, ki ga lahko namenili za kreativno obravnavo oseb z demenco v skladu z njihovimi potrebami.

Dom je v odzivu na predhodno poročilo pojasnil, da so idejo o parku že uresničili - v parku so zasadili 30 različnih zdravilnih rastlin, ki jih stanovalci lahko tudi jedo, saj so vse užitne. Park je izdelan prav po načelih in smernicah vrtov in parkov za obolele z demenco - s krožnimi potmi, različnimi elementi in barvami zasajeni rastlin. Stanovalci se lahko sprehajajo, postojijo ob fontani - ravno zaradi več gibanja na svežem zraku pa pomembno vplivamo na boljše počutje stanovalcev.

Dom je poudaril, da so oddali vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo dodatnega dnevnega prostora, kar jim bo omogočilo, da bodo lahko imeli dve manjših skupini in tako prispevali k boljši kvaliteti bivanja stanovalcev z demenco. Ob tem je Dom navedel, da pogojev za verifikacijo varovanega oddelka ne bodo izpolnjevali, dokler ne bodo izvedli energetske sanacije doma in ob tem na račun balkonov povečali sobe.

Dom se strinja s stališčem DPM, da povsem odprt režim zaenkrat ni mogoč, saj bi terjal veliko več kadra. Vsa prizadevanja Doma, kot so usposabljanja za stalno ekipo, boljši prostorski pogoji, pa prispevajo k njihovemu cilju - da v naslednjih letih nimajo več varovanega oddelka oziroma stanovalcev z odločbo sodišča, temveč odprto obliko dela in bivanja.

Zato Dom meni, da je možno doseči cilj odprtega oddelka, z določenimi varovalnimi mehanizmi (kot so senzorji), in tako zagotoviti varnost stanovalcev.

Dom je v odzivu na predhodno poročilo pojasnil, da so po smernicah za delo z dementnimi osebami, katere so prejeli s strani resornega ministrstva, delo prilagodili v najboljši možni meri. Osebe z demenco, pri katerih gre za težjo obliko demence, želijo vključiti v čim bolj integrirano obliko vseh aktivnosti. Zavedajo se, da te osebe potrebujejo stalno spremljanje druge osebe ob vsakem gibanju po domu kot tudi okolici, ki pa jo le z redno zaposlenimi ni mogoče zagotoviti. Zato so pristopili k povečanemu vključevanju prostovoljcev, javnih delavcev in kandidatov, ki morajo opraviti splošno koristno delo. Dom navaja, da prostorskih pogojev za verifikacijo za enkrat ne morejo zagotavljati, to možnost vidijo v prihodnosti ob adaptaciji oddelkov v pritličju. Dom ob tem poudarja, da si s spremljanjem dementnih oseb želi, da bi bili ti stanovalci čim bolj integrirano vključeni v celotno delo in življenje Doma.

Dom je v odzivu na prehodno poročilo poudaril, da imajo trenutno srečo, da v Domu ni stanovalca, ki bi zaradi begavosti dejansko potreboval več spremljanja, kot mu ga lahko nudijo oziroma namestitev na varovani oddelek. Če pa bi do tega prišlo, bi bili prisiljeni v izvedbo postopka za premestitev v zavod, kjer varovani oddelek imajo.

Dom je pojasnil, da trenutni standard bivanja ne omogoča verifikacije varovanega oddelka. Načrt Doma je bil, da že v letu 2015 uredi vsaj en varovani oddelek z devetimi kapacitetami, kar je tudi omenjeno v poročilu DPM. Izvedbeni projekti prenove, ki so jih prejeli po obisku DPM, so pokazali, da bi bil strošek preureditve veliko višji od načrtovanega. Iz tega razloga so morali od izvedbe v letu 2015 odstopiti in je preureditev tega oddelka v varovani oddelek eden izmed izvedbenih načrtov prenove v prihodnosti.

Dom ob tem poudarja, da je že danes največ povpraševanj po namestitvah v institucionalno varstvo za starejše, ki zaradi zdravstvenega stanja potrebujejo zahtevnejšo zdravstveno nego in oskrbo ali pa zaradi stanja demence potrebujejo nenehno spremljanje oz. varovanje.

Dom poudarja, da že več let namenja veliko pozornost izobraževanju in usposabljanju kadra za delo z ljudmi, ki imajo težave z demenco. Usposobljenost kadra pa je, kot ugotavljajo, zgolj en pogoj za zagotavljanje uspešnega dela, ki v ospredje postavlja človeka, njegove individualne potrebe, želje, dostojanstvo in čim dlje ohranja njegove psihofizične sposobnosti.

Dom se vsakodnevno sooča z dejstvom, da je za delo z osebami z demenco obstoječi kadrovski normativ premajhen, kar ogroža uspešnost zastavljenih ciljev in ima za posledico veliko izgorelost kadra.

Dom res načrtuje ureditev treh varovanih oddelkov z neposrednim izhodom na zelenico. Namen teh načrtov je izboljšati kakovost bivanja stanovalcev
in v tem smislu urediti bivalne in delovne pogoje. Z novimi bivalnimi in delovnimi prostori bodo urejeni pogoji za uvedbo psihosocialnega koncepta dela po sodobnih standardih. Zaradi obstoječe arhitekture je prenova in dograditev varovanih oddelkov povezana s posegi in prenovo tudi nekaterih ostalih delov stavbe. V letošnjem letu (v letu 2015) so že potrdili idejne projekta in so pred potrditvijo DIIP (dokument identifikacije investicijskega projekta). Sama investicijska prenova bo po navedbah Doma visoka in je sami ne bodo zmogli.

   ► Končne ugotovitve DPM

   ► Odziv MDDSZ

Naše izkušnje iz vseh obiskanih zavodov kažejo, da se delo na oddelkih za osebe z demenco tudi po spremembi Usmeritev za delo z osebami z demenco, ki jih je pripravilo MDDSZ, ni bistveno spremenilo. Čeprav nekateri domovi starejših ob pomanjkanju drugih možnosti, predvsem za vzpostavitev in verifikacijo varovanega oddelka, oddelke preimenujejo v oddelke z osebnim spremljanjem, kot novim konceptom organizacije tovrstnih oddelkov, ali kako drugače, ugotavljamo, da način dela osebami z demenco ostaja v bistvu enak, ravno tako varovanje teh stanovalcev, kar je glede na kadrovske normative tudi razumljivo. Če ti ne bodo spremenjeni oziroma prilagojeni konceptu osebnega spremljanja, menimo, da bi MDDSZ moralo aktivno pristopiti k iskanju ustrezne rešitve, ki bi domovom starejših, ki ne izpolnjujejo pogojev za verifikacijo varovanih oddelkov, omogočala koncept dela, ki bi stanovalcem zagotavljal najboljšo možno oskrbo in predvsem tudi njihovo varnost ob upoštevanju določil ZDZdr. Menimo, da bi bilo zelo pomembno, da se v diskusijo ob pripravi novih rešitev (znova) vključi tudi same socialno varstvene zavode in druge, ki na tem področju delujejo oziroma so s tem povezani (Varuh človekovih pravic, zastopniki po ZDZdr, nevladne organizacije in drugi). Tudi obiskani domovi so prepričani, da bi le njihova vključenost v iskanje ustrezne rešitve prinesla rezultat, ki bi zaživel tudi v praksi. S takšnim mnenjem domov se strinjamo in njihovo aktivno vključenost v iskanje ustrezne rešitve priporočamo.

Seveda pa mora MDDSZ ob iskanju ustrezne rešitve upoštevati zahteve ZDZdr glede pogojev za zadržanje posameznika na (neverificiranem) varovanem oddelku. Ob tem naj zgolj opozorimo, da je nujnost iskanja ustrezne rešitve za varovanje stanovalcev v domovih, kjer verifikacija ni možna zaradi neizpolnjevanja tehničnih pogojev, ob obisku Doma upokojencev Podbrdo, enote Petrovo Brdo poudaril tudi izvedenec DPM, dr. Peter Pregelj.

Dokler MDDSZ ne bo ob sodelovanju socialno varstvenih zavodov našlo kakšne druge ustrezne rešitve in jo vključilo v pravni dokument, ki bo predstavljal podlago za (nov) koncept dela na oddelkih za osebe, priporočamo, da domovi starejših upoštevajo 17. alinejo 2. člena ZDZdr, ki varovani oddelek opredeljuje kot oddelek v socialno varstvenem zavodu, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji. Če torej stanovalci tega oddelka in tudi območja zavoda ne morejo zapustiti samostojno, brez (od)vračanja s strani osebja, je treba pred zadržanjem stanovalca na takšnem oddelku izpeljati postopek, kot ga v členih 74 do 79 določa ZDZdr.

Na ministrstvu so v zvezi s problematiko Ijudi, ki trpijo za različnimi oblikami demence in živijo v varovanih oddelkih, verificiarnih ali še neverificiranih, socialno varstvenih zavodov:

•      pozvali domove za starejše, da ravnajo v skladu z ustavno odločbo o razveljavitvi tretjega stavka drugega odstavka in tretjega stavka tretjega odstavka 74. člena ZDZdr (Uradni list RS, št. 46/15);

•      na izobraževanjih in drugih srečanjih z domovi za starejše poudarjajo pomen doslednega upoštevanja Usmeritev za delo z osebami z demenco;

•      v zvezi s kadrovskim primanjkljajem želijo poudariti, da imajo domovi možnost povečanja kadrovskega normativa pri uvajanju novih konceptov, npr. vzpostavitev
gospodinjskih skupin, za 10% (na podlagi 12. in 13. odstavka točke h v 8. členu Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/10, 28/11, 104/11 in 111/13), pri čemer pa ugotavljajo, da se domovi množično ne odločajo za to možnost;

•      S Skupnostjo socialno varstvenih zavodov so pred kratkim ustanovili delovno skupino za pripravo skupnega dokumenta, v katerem bo zasnovana vizija razvoja domov za vsa področja, upoštevaje smernice deinstitucionalizacije oziroma širitve dejavnosti domov v lokalno skupnost.

•      Glede neustreznih prostorskih zmožnosti vzpostavljanja varovanih oddelkov domove
spodbujajo k izmenjavi dobrih praks, ki jih imajo nekateri posebni socialno varstveni zavodi z vzpostavljanjem manjših enot v skupnosti - zavedajo se, da proces poteka vse prepočasi, vendar verjamejo, da jim bo tudi s pomočjo sredstev iz evropskega socialnega sklada uspelo raven ozaveščenosti ne le pospešiti, temveč tudi konkretizirati
v obliki inovativnih projektov.

Poleg tega so dejavno sodelovali v medresorski delovni skupini, ki jo je vzpostavilo Ministrstvo za zdravje za pripravo strategije za obvladovanje demence v RS do 2020, ki je še v javni razpravi. Strategijo sta pripravili Ministrstvo za zdravje in MDDSZ, v
sodelovanju z izvajalci s področja zdravstva in sociale.

Strategija obvladovanja demence v RS do leta 2020 predstavlja temeljni dokument, ki omogoča usklajen in celostni pristop vseh deležnikov pri reševanju problema demence in sorodnih stanj. Namen strategije je zagotovitev preventivnih  ukrepov, zgodnjega odkrivanja bolezni ter primernega standarda zdravstvene in socialne zaščite in zdravstvene oskrbe pacientov z demenco.