Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek je na novinarski konferenci 29. januarja spregovoril o problematiki podzakonskih aktov, posebnem poročilu o najemnikih v denacionaliziranih stanovanjih, izrazil svoje stališče do prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v določenih primerih in predlagal vladi rešitev v zvezi z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Varuh ocenjuje, da njegovo posredovanje in opozorila večina državnih ustanov že jemlje resno, nekatere pa se nanje slej ko prej požvižgajo (npr. občina Litija se ni odzvala na štiri njegova pisna posredovanja v korist občana) ali pa bolj malo naredijo. Med njimi so tudi tožilstva, saj se sploh ne odzovejo na neizvajanje pravnomočnih sodb o vrnitvi nezakonito odpuščenih na njihova delovna mesta. Skrbijo ga “pravne luknje”, ki se zapolnjujejo z nelegalnostmi ali neukrepanjem, ko je ukrepati nujno treba, in nespoštovanje predpisov in zakonov, ki velikokrat ni sankcionirano.

V zvezi s podzakonskimi akti (http://www.varuh-rs.si/cgi/teksti-slo.cgi?podzakkaz)  je ombudsman vladi sredi januarja poslal dopis, v katerem jo opozarja, da se prepogosto sprejemajo zakoni, ki se jih v praksi ne da izvajati, ker zanje še ni sprejetih podzakonskih aktov. Varuh vsa leta ugotavlja nedoslednosti tako pri določanju podlag za podzakonske akte kot tudi pri njihovem sprejemanju, kar je zajel tudi v pregledu te problematike od leta 1995 do 2000 (http://www.varuh-rs.si/cgi/teksti-slo.cgi?podzakpregled). Varuh vladi predlaga, naj ta sprejme potrebne ukrepe za to, da se popravi sedanje stanje, v prihodnje pa zagotovi boljše delo pri določanju, pripravljanju in izdajanju podzakonskih aktov na vseh ravneh.

V posebnem poročilu o najemnikih v denacionaliziranih stanovanjih (http://www.varuh-rs.si/cgi/teksti-slo.cgi?kazpd) varuh ugotavlja, da država, ki je povzročila sedanje stanje na tem področju oz. v njenem imenu predvsem vlada in ministrstvo za okolje, v desetletju od nastanka problema nista našla zadovoljivih rešitev za stalni konflikt med najemniki in lastniki denacionaliziranih stanovanj. Slednji je nastal zaradi ne dovolj domišljenih zakonskih rešitev iz leta 1991. S posebnim poročilom o tej problematiki želi urad spodbuditi razpravo, predvsem pa iskanje poti za rešitev problema, zato so predlagali, naj poročilo obravnavajo pristojna in zainteresirana delovna telesa državnega zbora in naložijo vladi, da pripravi ustrezne zakonske in druge ukrepe ob upoštevanju predlogov varuha.

Glede prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja tudi za kategorije motornih vozil, ki jih voznik ob izreku te sankcije še ni imel (http://www.varuh-rs.si/cgi/teksti-slo.cgi?vozndovolj), varuh meni, da se lahko kazenska sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče le za kategorije motornih vozil, ki jih je obdolženec do trenutka izreka te sankcije že pridobil. Drugačna razlaga zakonske odločbe pomeni, da sodnik za prekrške izreče kaznovalno sankcijo, katere natančen obseg ob izreku še ni znan. V takšnih primerih sodnik izreče kazen, ne da bi vedel, katere pravice s tem jemlje kaznovani osebi. Po varuhovi oceni takšni primeri ogrožajo načelo pravne varnosti in pomenijo nezakonit poseg državnih organov v pravni položaj oseb, ki jim je bila izrečena takšna kazen. Varuh zato predlaga ustrezno spremembo predpisov o cestno prometnih prekrških, morda z uvedbo sankcije prepovedi pridobitve vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil za določen čas.

Ombudsman Hanžek je še povedal, da so v uradu prejeli nekaj pobud za oceno primernosti zakonskih rešitev, ki jih je decembra lani uveljavila novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Po njegovem mnenju zavarovanci in zavarovane osebe niso bile na ustrezen način seznanjene s spremembami svojih pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Varuh meni, da je novela zakona v nasprotju z načeli nacionalnega programa zdravstvenega varstva do leta 2004 bistveno bistveno poslabšala možnosti enake dostopnosti do storitev zdravstvenega varstva, saj je odpravila pravico do povrnitve prevoznih stroškov kot splošno pravico vseh zavarovanih oseb, in jo omejila le na določene kategorije zavarovancev. (http://www.varuh-rs.si/cgi/teksti-slo.cgi?zakzdravvar)

Zakon namreč priznava pravico do povrnitve potnih stroškov le v primeru večkratnega mesečnega potovanja v drug kraj, kar bo določenim zavarovancem dejansko onemogočilo dostop do nekaterih pregledov ali zdravljenja, za katere so sicer zavarovani.

Varuh meni, da bi bilo mogoče socialno ogroženim posameznikom omogočiti enakopravno dostopnost do storitev zdravstvenega varstva v okviru sistema socialnega varstva z dodelitvijo izredne socialne pomoči po 31.b členu zakona o socialnem varstvu. Takšna rešitev bi z vidika javnih financ pomenila le prelaganje finančnega bremena iz zdravstvene blagajne na državni proračun, vendar pa bi ogroženim posameznikom omogočila približno enake možnosti zdravstvenega varstva. Vsekakor pa bi morala biti javnost seznanjena s to možnostjo, česar do sedaj nismo zasledili.

Varuh zavodu za zdravstveno zavarovanje nalaga, da bi moral za izvajanje zakona sprejeti ustrezen splošni akt, ne pa da to vprašanje rešuje z nekakšnimi internimi navodili. Varuh vladi predlaga, naj preuči posledice uveljavitve sprememb in dopolnitev zakona o zdravstvenem zavarovanju z vidika zagotavljanja enakih možnosti oz. enake dostopnosti do zdravstvenih storitev, pa tudi z vidika načel pravne države, ki zahtevajo ureditev pravic z zakonom, ne pa s podzakonskimi akti.

Statistični podatki obravnavanja pobud v obdobju od 1.1.2001 do 31.12.2002 (http://www.varuh-rs.si/cgi/teksti-slo.cgi?statistikajan)