Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnila mlada mamica, ki ji je delodajalec takoj po končani porodniški odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Ker Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi staršem, v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta, je Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) zavrnil njeno vlogo za priznanje pravice do denarnega nadomestila. Ne pobudnica ne delodajalec z določbo ZDR-1 nista bila seznanjena, zato nista vedela, da je odpoved nezakonita. Pobudnica je prišla na ZRSZ šele po preteku roka za vložitev tožbe zoper odpoved. Pobudnica je navajala, da želi delodajalec napako nekako popraviti, na način, da bi bila upravičena za nadomestila. Zato je prosila za pravni nasvet.

Zakon o urejanju trga dela (ZUTD) v 63. členu določa, da pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti ne more uveljaviti zavarovanec, ki je postal brezposeln po svoji krivdi ali volji ter da se kot takega šteje tudi delavec, ki mu je pogodba o zaposlitvi prenehala zaradi delodajalčeve redne odpovedi v nasprotju z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja, ki določajo posebno varstvo delavca pred odpovedjo, delavec pa za zavarovanje svojih pravic ni zahteval arbitražne odločitve ali sodnega varstva. Varuh je že v letu 2012 sprejel mnenje, da je ta določba neustrezna, če delavci z njo niso ustrezno seznanjeni. Velja, da nepoznavanje prava škoduje. Vendar pa, ob predpostavki, da v upravnem postopku obstaja načelo varstva pravic strank, ni sprejemljivo, da se vse breme preloži na delavca, ki je že tako prikrajšan z izgubo zaposlitve. Tako smo že v Letnem poročilu Varuha človekovih pravic za leto 2012 Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) predlagali, da zadevo uredi drugače, in sicer v korist delavcev. Ureditev je do danes žal ostala nespremenjena, saj je mnenje MDDSZ drugačno.  

Pobudnici smo pojasnili stališče Varuha do navedene ureditve. Odgovorov na vprašanja, ali delodajalec zadevo lahko popravi, ji glede na svoje pristojnosti nismo mogli dati. Smo ju pa z delodajalcem usmerili na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter pojasnili, da je pristojno ministrstvo za podajo pojasnil na tem področju MDDSZ.

Pobudo štejemo za utemeljeno, saj še vedno vztrajamo pri stališču, ki smo ga zavzeli že v letu 2012. Menimo, da citirana določba 63. člena ZUTD ni ustrezna, če delavci z njo niso predhodno ustrezno seznanjeni. Zato MDDSZ ponovno predlagamo, da zadevo uredi drugače, v korist delavcev. 4.2-11/2016