Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer ter njena namestnika Miha Horvat in Ivan Šelih so se v ponedeljek, 20. 3. 2017, sestali s Komisarjem za človekove pravice Sveta Evrope Nilsom Muižnieksom, namestnico direktorice njegovega Urada Bojano Urumovo in njegovo svetovalko Géraldine Mattioli-Zeltner. Komisar je te dni na obisku v državi, v okviru katerega opravlja razgovore poleg Varuha tudi s predstavniki civilne družbe in predstavniki oblasti. Opravil naj bi tudi nekaj obiskov na terenu. O podrobnostih teh srečanj bo poročal sam.
Sogovorniki so govorili o vprašanjih, povezanih s statusom A po Pariškh načelih, za katerega si prizadeva Varuh (več o tem na strani 57 do 58 Varuhovega letnega poročila za leto 2015). V zvezi s tem trenutno poteka intenzivno sodelovanje med Varuhom in Ministrstvom za pravosodje glede načrtovanih zakonodajnih sprememb.
Govorili so tudi o problematiki na področju tujcev, predvsem o ukrepih, ki jih je prinesla novela ZTuj-2D. Varuh še obravnava možnost vložitve zahteve za oceno ustavnosti ZTuj-2 na Ustavno sodišče Republike Slovenije, sicer pa želi Varuh tudi še ob tej priložnosti spomniti na svojo nedavno izjavo za javnost.
Spregovorili so tudi o dolgotrajnem toleriranem nezakonitem bivanju nekaterih tujcev v naši državi. Gre za ljudi, ki so si skušali urediti dovoljenje za prebivanje, vendar niso bili uspešni, država pa kljub temu njihovo dolgotrajno nezakonito bivanje tolerira. Varuh je že predlagal dopolnitev zakonodaje, s katero bi se osebam, ki dolgotrajno z neurejenim statusom bivajo v Republiki Sloveniji, tega uredilo. Tako bi status, ki ga tujci v takšnih primerih 'de facto' že imajo, uredili tudi 'de iure', obenem pa bi se na ta način izognilo kršitvam pravice do družinskega oziroma zasebnega življenja iz 8. člena EKČP).
Komisar in varuhinja ter njuni sodelavci so se dotaknili tudi problematike izbrisanih (stran 14 in 218-221 Varuhovega letnega poročila za leto 2015), romske problematike (o kateri Varuh redno seznanja javnost, bodisi z izjavami za javnost bodisi v posebnih podpoglavjih svojih letnih poročil, pa tudi že s posebnim poročilom na to temo) in govorili o vplivu revščine na varstvo človekovih pravic v državi.
Komisarja je posebej zanimalo tudi Varuhovo stališče o na novo vzpostavljenem Zagovorniku načela enakosti po sprejemu ZVarD lani. Pri tem žal ni bilo mogoče povedati veliko spodbudnega, saj se je že pokazal velik razkorak med pravnim in dejanskim. V Odzivnem poročilu Vlade Republike Slovenije na enaindvajseto redno Letno poročilo Varuha človekovih pravic za leto 2015 je bilo namreč glede Varuhovega priporočila za »čimprejšnji sprejem zakonskih rešitev, ki bodo zagotovile nepristransko, neodvisno in učinkovito obravnavo primerov kršitev prepovedi diskriminacije ter vzpostavile neodvisnega Zagovornika načela enakosti« mogoče zaslediti navedbe MDDSZEM (str. 48) oziroma MP (str. 50), da je omenjeno Varuhovo priporočilo v celoti izpolnjeno. Varuh pa je do sedaj prejel že več informacij v zvezi z dejansko (ne)operativnostjo omenjenega novega organa. V zvezi s tem se je že obrnil na MDDSZEM in na samega Zagovornika načela enakosti. Oba prejeta odziva sta potrdila, da v zvezi z delovanjem slednjega v praksi obstaja nemalo nerešenih težav. Tako se tudi opisana stališča ministrstev v vladnem odzivu na Varuhovo zadnje letno poročilo kažejo za preuranjena. Enako pa vsaj v tem delu velja tudi za Vmesni pregled uresničevanja priporočil Varuha človekovih pravic iz enaindvajsetega rednega Letnega poročila Varuha človekovih pravic za leto 2015 po organih, ki ga je pripravilo in nedavno obelodanilo MP, saj je tam (na strani 2 in 28) ponovljeno smiselno enako, kot že v omenjenem odzivu vlade in priporočilo tudi šteto za realizirano.
