Na Varuha človekovih pravic RS se je obrnilo večje število pobudnikov, ki so zatrjevali, da 57. člen Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19, s katerim so bili spremenjeni pogoji za pridobitev Zoisove štipendije ob prehodu med ravnmi izobraževanja, predstavlja nedovoljen poseg v pričakovane pravice učencev in dijakov po 2. členu Ustave RS. Varuh zatrjevane kršitve ni ugotovil. Je pa upoštevajoč načelo pravičnosti, ki po mnenju Varuha od zakonodajalca terja, da bolj kot določena ureditev posega v pravna pričakovanja posameznikov, četudi še ne moremo govoriti o pravno nedopustnem posegu v le-ta, tem bolj je zakonodajalec zavezan k iskanju čim pravičnejše zakonodajne rešitve za ureditev določenega družbenega vprašanja, predlagal ureditev, po kateri bi se za pridobitev Zoisove štipendije v razpisnem letu 2021/2021 ob prehodu med ravnmi izobraževanja upoštevali zadnji dve leti glede na izvedeno tekmovanje. Ministrstvo predlogu Varuha ni sledilo. Sprejeta pa je bila rešitev, za katero se ne zdi, da bi bila najpravičnejša, ampak najpreprostejša.

* * *

Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnilo večje število pobudnikov, ki so zatrjevali, da 57. člen Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19 (ZIUOOPE), s katerim so bili spremenjeni pogoji za pridobitev Zoisove štipendije ob prehodu med ravnmi izobraževanja, predstavlja nedovoljen poseg v pričakovane pravice učencev in dijakov po 2. členu Ustave RS. Varuh je njihove pobude obravnaval v smislu širšega vprašanja, ki je pomembno za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost državljanov v Republiki Sloveniji.

Iz predloga Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19[1] je razvidno, da je bil namen izpodbijanega 57. člena zakona, po katerem se za pridobitev Zoisove štipendije v letu 2020/2021 niso upoštevali izjemni dosežki na državnih tekmovanjih v letih 2019/2020, odprava neenakosti med tistimi dijaki in študenti, ki so se lahko udeležili državnih tekmovanj v navedenem letu, in tistimi, ki se teh tekmovanj niso mogli udeležiti. V primeru, da bi se upoštevali izjemni dosežki vlagateljev na državnih tekmovanjih v letu 2019/2020, ki so že bila izvedena, bi bili namreč ti v boljšem položaju od drugih posameznikov, ki dosežkov na državnih tekmovanjih v navedenem letu ne bi mogli uveljavljati, ker so bila le ta odpovedana. V letu 2019/2020 je bilo po navedbah vlade sicer izvedeno 37 % takih tekmovanj.[2]

Enakost pred zakonom, ki predstavlja pravno pravilo, od zakonodajalca zahteva, da enake položaje ureja enako in različne različno. Zakonodajalec mora pri uresničevanju omenjene zapovedi upoštevati minimalni pravni standard, tj. test razumnosti, ki zahteva, da je vsakokratna ureditev glede na svoj cilj smiselna. Varuh je kot smiselno in razumno štel pojasnilo ministrstva, da bi upoštevanje tako leta 2019/2020 kot tudi leta 2018/2019 imelo za posledico neenako obravnavo vlagateljev za pridobitev Zoisove štipendije. Odločevalec bi moral v tem primeru namreč enako obravnavati neenake položaje tistih, ki so se lahko udeležili različnih tekmovanj v letu 2019/2020, in tistih, ki jim je bilo to onemogočeno. V primeru, da bi ostala ureditev nespremenjena, bi namreč nekateri posamezniki lahko pridobili in uveljavljali izjemne dosežke za dve leti, medtem ko bi nekateri vlagatelji dejansko lahko pridobili in uveljavljali le dosežke v letu 2018/2019.

Pobudniki so nasprotno trdili, da ukrep zakonodajalca predstavlja nedopusten poseg v načelo zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave RS. V zvezi z omenjenim pravnim načelom velja opomniti, da slednje od zakonodajalca zahteva, da spremembe zakonodaje, ki učinkujejo v naprej in slabšajo pravni položaj posameznika, ne smejo biti arbitrarne,[3] posamezniku mora biti (idealno) dana ustrezna možnost priprave na spremenjeno zakonodajo,[4] upošteva pa se tudi teža pravice, v katero se posega.[5] S tem v zvezi je Varuh na eni strani presodil, da je bila sporna zakonodaja spremenjena brez prehodnega obdobja, v katerem bi se posamezniki lahko pripravili na spremenjene pogoje za pridobitev Zoisove štipendije. Po drugi strani pa je Varuh zavzel stališče, da zakonodaja ni bila sprejeta na arbitraren način ali mimo javnega interesa, saj je bil njen namen zmanjšati neenakost med vlagatelji, ki bi po besedah predlagatelja nastala, če bi se upoštevalo tudi leto 2019/2020; posamezniki, ki so v letu 2019/2020 osvojili izjemne dosežke, pa so se imeli možnost udeležiti nekaterih[6] izmed organiziranih tekmovanj že v letu 2018/2019, zato je sprejel stališče, da 57. člen ni v nasprotju z 2. členom Ustave RS.

Ne glede na navedeno pa je Varuh, upoštevajoč svojo pristojnost, da se sklicuje tudi na načelo pravičnosti, proučil, ali obstaja morebiti pravičnejša/ustreznejša ureditev od sprejete, po kateri bi se upoštevali tudi uspehi učencev in dijakov v letu 2019/2020.

Menimo namreč, da bolj kot določena ureditev posega v pravna pričakovanja posameznikov, četudi še ne moremo govoriti o pravno nedopustnem posegu v le-ta, tem bolj načelo pravičnosti zakonodajalca moralno zavezuje k iskanju čim pravičnejše zakonodajne rešitve za ureditev določenega družbenega vprašanja. Varuh je pri obravnavi konkretne problematike posebno težo dal tudi dejstvom, da naj bi večji delež učencev in dijakov pridobilo Zoisovo štipendijo v času prehoda med ravnmi izobraževanja, da se del državnih tekmovanj za učence osnovnih šol organizira le za učence zadnjih dveh razredov (posledično pa za nekatere dijake in učence upoštevanje tekmovanj v letih 2017/2018 oziroma 2018/2019 nima prave teže), poleg tega pa so posamezniki, ki so v letu 2019/2020 tekmovali, znotraj svojega tekmovanja vendarle dosegli odličnost, ki bi jim morala biti po mnenju Varuha priznana.

Varuh je po podrobnem tehtanju in primerjavi več možnih rešitev Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) predlagal ureditev, po kateri bi se za pridobitev Zoisove štipendije v razpisnem letu 2021/2021 ob prehodu med ravnmi izobraževanja upoštevali zadnji dve leti glede na izvedeno tekmovanje. Torej, če se je v letu 2019/2020 in 2020/2021 določeno tekmovanje organiziralo (npr. matematično), bi se za pridobitev Zoisove štipendije v letu 2021/2022 upoštevali leti 2019/2020 ter 2020/2021; če se tekmovanje v tem letu ni organiziralo, bi se upoštevalo leti 2019/2020 ter 2018/2019; če ni bilo organizirano že dve leti, pa bi se upoštevali leti pred tem itd., za vsako tekmovanje posebej. Posamezniki, ki na razpisu za Zoisove štipendije za leto 2020/2021 niso mogli uveljavljati dosežkov v letu 2019/2020, pa bi le-te lahko uveljavljali na isti stopnji izobraževanja v razpisnem letu 2021/2022, in sicer za leto 2019/2020 ter 2020/2021.

Ministrstvo je predlog Varuha zavrnilo, ker meni, da »bi s takšnim predlogom v letu 2021/2022 vlagateljem dali širše možnosti, kot so jih imeli vlagatelji v letu 2020/2021, s tem da se dejansko stanje ni v ničemer spremenilo. Ministrstvo je s sprejetimi interventnimi določbami sledilo načelu enakosti in to de facto – do leta 2020/2021 so bili pogoji za vse vlagatelje enaki več let. Zaradi izjemnih okoliščin v letu 2019/2020 pa večina tekmovanj ni bila izvedena in zato se ta tekmovanja ne morajo upoštevati za dodelitev Zoisove štipendije tako v letu 2020/2021 kot v letu 2021/2022, s čimer je zagotovljena enaka obravnava za vse vlagatelje, ki so oziroma niso v letu 2019/2020 dosegli izjemnega dosežka. Vlagatelji, ki v lanskem letu 2020/2021 ob prehodu na višjo raven niso pridobili Zoisove štipendije, imajo v letu 2021/2022 enako možnosti za pridobitev le-te, kot so jo imeli katerikoli drugi vlagatelji v vseh preteklih letih – uveljavljanje izjemnega dosežka iz predhodnega leta, tj. leta 2020/2021. Tekmovanja so se tekom leta izvajala in se še bodo vse do konca meseca avgusta 2021.

Varuh ni mogel pritrditi odgovoru ministrstva, saj se zakonodaja pod pogoji, da ne krši ustavnih norm, namreč lahko spreminja, še posebej če zakonodajalec uredi neko družbeno razmerje ustrezneje, kot je bilo urejeno pred tem. Če temu ne bi bilo tako, bi bile določbe ZIUOOPE v nasprotju z načelom enakosti, saj so spreminjale pogoje za pridobitev Zoisove štipendije v letu 2020/2021 v primerjavi z letom 2019/2020. Kot neustrezen pa je Varuh štel tudi odgovor ministrstva v delu, v katerem je to pojasnjevalo, da se bodo učenci v novem šolskem oziroma študijskem letu lahko udeležili tekočih tekmovanj in ponovno zaprosili za Zoisovo štipendijo na isti ravni izobraževanja, saj v tem primeru nimajo oziroma ne bodo imeli možnosti uveljavljati dosežkov v letu 2019/2020, kar predstavlja jedro celotne problematike.

Varuh je ministrstvo pozval k iskanju ustreznejše rešitve za leto 2021/2022 že v marcu 2021. Konkretni predlog, ki smo ga opisali zgoraj, pa smo na MDDSZ naslovili dne 28. 5. 2021. Dne 29. 6. 2020 je bil objavljen razpis za Zoisove štipendije za leto 2021/2022, po katerem bodo učenci in dijaki skladno z 80. členom Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covid-19 (ZZUOOP) na konkretnem razpisu lahko uveljavljali izjemne dosežke, ki so jih dosegli v letu 2018/2019 ter 2020/2021. Glede na navedeno ugotavljamo, da ministrstvo predlogu Varuha, ki je bil sicer pravočasen, ni sledilo.

Varuh ugotavlja, da skrb za nadarjene, kljub opozorilom številnih v preteklih letih, pri čemer Varuh še posebej izpostavlja revizijsko poročilo Računskega sodišča z naslovom Sistem dela z nadarjenimi in sistem šolskih tekmovanj[7], očitno še vedno ni deležna primerne pozornosti. O tem pa priča tudi zgodnja rešitev, za katero se zdi, da ni bila nujno najprimernejša/pravičnejša, ampak najpreprostejša. 19.1-67/2020

[1] Dostopno na: https://bit.ly/2Wbln8f.

[2] Dostopno na: https://predlagam.vladi.si/predlog/11833.

[3] Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-123/92 z dne 18. 11. 1993 in drugi.

[4] Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-14/97 z dne 3. 4. 1997.

[5] Odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-206/97 z dne 16. 9. 1997.

[6] Za poglobljeno razumevanje problematike sistema dela z nadarjenimi in sistemom šolskih tekmovanj glej: Računsko sodišče RS (2020). Revizijsko poročilo: Sistem dela z nadarjenimi in sistem šolskih tekmovanj. Dostopno na: https://bit.ly/34pr4jL.

[7] Ibid. 6.