Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je 9. 3. 2017 prejela nekaj več kot 1300 podpisov pod peticijo, s katero je pozvana, naj vloži zahtevo za oceno ustavnosti novele Zakona o tujcih ali odstopi s položaja. Njeno »doslejšnjo pasivnost, omahovanje in neodločnost« v tem primeru podpisniki razumejo tudi kot »kolaboracijo s totalitarnimi in antihumanističnimi težnjami slabe oblasti«.

Varuhinja je peticijo in argumente v njej zasledila na družabnih omrežjih že ob nastanku in jih zaznala kot jasen glas skupine posameznikov. Tako angažiranost podpisnikov razume kot  pravico javnosti do svobodnega izražanja mnenj.

Poziv k odstopu pa jo vsekakor zelo čudi, saj od družbeno aktivne civilne družbe pričakuje poznavanje položaja institucije Varuha, ki varuje pravice posameznikov in skupin v odnosu do države in je pri tem glede na 4. člen Zakona o varuhu človekovih pravic (ZVarCP) pri svojem delu neodvisen in samostojen. Glede na določila 21. člena je lahko predčasno razrešen samo, če to sam zahteva, če je obsojen za kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti ali zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje svoje funkcije.

Varuh je doslej vložil 29 zahtev za oceno ustavnosti različnih zakonov.

Nazadnje je zahtevo vložil v zvezi z Zakonom o obrambi (ZObr) po noveli ZObr-E, pri katerem je ocenil, da je v nasprotju z zahtevo jasnosti in določnosti predpisov, kot enim izmed načel pravne države. Pri njem je prav tako, kot v primeru novele Zakona o tujcih, šlo za zakonodajne spremembe v zvezi s polpreteklim, aktualnim, predvsem pa predvidenim dogajanjem na področju migrantskih tokov. Takrat je zahtevo za oceno ustavnosti pripravil v treh mesecih in pol od sprejema sporne novele v Državnem zboru Republike Slovenije.

Varuh je tudi že pred nastopom mandata varuhinje Vlaste Nussdorfer pred ustavnim sodiščem izpodbijal Zakon o mednarodni zaščiti (ZMZ). Več o dosedanjih Varuhovih zahtevah za oceno ustavnosti je mogoče prebrati na tej spletni strani.

S problematiko migracij, tujcev, beguncev oziroma prosilcev za mednarodno zaščito se Varuh vseskozi aktivno ukvarja, kar je mogoče kadarkoli preveriti na njegovi spletni strani, v letnih poročilih in poročilih Državnega preventivnega mehanizma. Očitke o pasivnosti in celo o »kolaboraciji s slabo vlado« je zato mogoče povezati le s pomanjkljivim poznavanjem dela Varuha.

Civilna družba je doslej razumela, da pri vložitvi zahtev za oceno ustavnosti ne gre zgolj za pavšalne opredelitve do vsebine zakonov, pač pa morajo biti preučena kompleksna gradiva, zbrane vse relevantne informacije in pripravljena utemeljena strokovna argumentacija. Končna odločitev o vloženi zahtevi pa je seveda vedno v rokah ustavnega sodišča in ne glede na to, kakšna je, jo je treba spoštovati.  

Legitimno je izraziti željo, naj varuhinja ukrepa, zahtevo po odstopu pa varuhinja razume kot nedopusten pritisk na njeno delo in delo samostojne in neodvisne institucije.

Odločitev o tem ali bo Varuh vložil zahtevo za oceno ustavnosti novele Zakona o tujcih, bo  torej povsem enaka kot bi bila brez pritiskov. O njej bomo javnost vsekakor obvestili.