Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in njen namestnik Ivan Šelih sta se v petek, 9. 11. 2018, udeležila 4. nujne seje Odbora za pravosodje na temo izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) proti Republiki Sloveniji, s katerimi je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP).

V svojem nastopu je varuhinja poudarila, da se je naša država s pristopom k EKČP in članstvom v Svetu Evrope zavezala spoštovati in tudi upoštevati vsako končno sodbo sodišča, ki se nanaša nanjo. K temu jo zavezujejo seveda tudi ustava.

Problematiki izvrševanja sodb ESČP namenja posebno pozornost tudi Varuh človekovih pravic RS. Tako smo na primer v poročlilu za leto 2016 (str. 159) pozdravili ustanovitev medresorske delovne skupine za izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), saj smo to ocenili kot velik korak najprej k dvigu ravni varstva človekovih pravic v naši državi.

Namen ustanovitve te delovne skupine je sicer vzpostavitev učinkovitejšega mehanizma in večje preglednosti izvrševanja sodb sodišča ESČP, posledično pa tudi vzpostavitev učinkovitejšega mehanizma za zagotavljanje varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter vladavine prava v Sloveniji. Sestavljajo jo predstavniki več ministrstev, Državnega odvetništva ter kot zunanja člana tudi predstavnik Vrhovnega sodišča RS in Varuha. Čeprav se le del sodb ESČP neposredno nanaša na delovanje sodstva, menimo, da delo te skupine pripomore tudi učinkovitejšemu delovanju sodnega sistema.

Poudarjamo pa, da ni pomembna le odprava konkretne ugotovljene kršitve s strani ESČP, temveč zlasti ukrepi, ki preprečujejo, da bi se te kršitve ponovile, za to pa je v velikih primerih potrebno dobro sodelovanje med različnimi državnimi organi. Ni torej dovolj, da se plača morebitna prisojena odškodnina, temveč obsodilna sodba lahko narekuje ne le spremembe sodne prakse, temveč v nekaterih primerih tudi spremembe oziroma dopolniteve zakonodaje. Zato je treba tudi zakonodajo pripravljati v luči spoštovanja EKČP in standarov varstva človekovih pravic, ki jih s svojimi odločitvami postavlja ESČP. Ob tem tudi spodbujamo širšo razpravo in tudi ponovni razmislek (ob upoštevanju primerjalno pravnih rešitev v drugih državah članicah Sveta Evrope) o ustreznosti obstoječe normativne urediteve izvršitve sodbe ESČP, če je treba ob tem poseči v konkretni akt (npr. sodbo sodišča), s katerim je bila kršena EKČP.

V poročilu za leto 2017 izpostavljamo napredek v zvezi z izvrševanjem sodb ESČP, kar je mogoče razbrati tudi z novih spletnih strani MP, ki so namenjene prav izvrševanju sodb tega sodišča. Tudi Svet Evrope je Slovenijo na tem področju prepoznal kot odgovorno in resno članico. Vse to kaže, da Ministrstvo za pravosodje sledi eni od prednostnih nalog, to je spoštovanju človekovih pravic in zagotavljanju pravne države. Ob tem je pomembna tudi seznanjenost s sodbami ESČP, zato je prav, da se prevodi v slovenski jezik objavljajo na spletni strani Državnega odvetništva in v Sodnikovem informatorju.

Ob pomembnosti zavedanja pomena izvrševanja sodb ESČP je varuhinja izrecno tudi opozorila, da ne smemo pozabiti na izvrševanje sodb našega ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin v naši državi (LP 2017, str. 16).

Sicer je tudi Varuh pozdravil odločitev, da se sporno sporočilo, objavljeno na spletnih straneh Vrhovnega sodišča RS 24. 10. 2018, umakne in hkrati poudari spoštovanje odločb ESČP. Ker je že Ministrstvo za pravosodje napovedalo, da bo zaradi ocene razlogov in okoliščin v zvezi z objavo kasneje umaknjenega sporočila, kot tudi morebiti izvedenih ukrepov za ustrezno obvladovanje tovrstnih tveganj v prihodnosti, Vrhovno sodišče zaprosilo za poročilo, smo predsednika vrhovnega sodišča zaprosili, da nas s tem poročilom in drugimi morebitni izvedenimi ukrepi tudi seznani.