Namestnik varuhinje Ivan Šelih in svetovalec Varuha Robert Gačnik, spec., sta se 12. 12. 2018 v Podgorici v Črni Gori udeležila sestanka mreže državnih preventivnih mehanizmov (DPM) jugovzhodne Evrope (SEE NPM Network), ki jo je v okviru predsedovanja mreži in ob podpori Sveta Evrope (v okviru projekta Učinkovite alternative pridržanju na področju migracij) organiziral varuh človekovih pravic Črne Gore v vlogi opravljanja nalog in pooblastil DPM.

Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi izkušenj pri uporabi pridržanja migrantov in vprašanju njegovih alternativ. Hkrati je bilo priložnost za interaktivno razpravo o pravnih in praktičnih vidikih pridržanj migrantov in učinkovitih alternativ, upoštevajoč pri tem regionalne in nacionalne prakse ter standarde Sveta Evrope in odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice.

V okviru tega je namestnica vodje Oddelka neodvisnih teles za človekove pravice Direktorata za človekove pravice in pravno državo Sveta Evrope Lilja Gretarsdotir predstavila opravljeno analizo na tem področju (Analysis of the legal and practical aspects of effective alternatives to detention in the context of migration).

Z alternativami omejitvi gibanja se je v preteklem letu ukvarjal tudi Varuh človekovih pravic RS. Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je že opozoril na vprašanje njihovega pomanjkanja v našem pravnem sistemu. To je pojasnilo, da je v postopku priprave predloga ZMZ-1 preučilo več alternativ omejitvi gibanja prosilcem za mednarodno zaščito, kot to omogoča 8. člen Direktive 2013/33/EU (redno javljanje organom, predložitev finančnega jamstva). Omenjena direktiva sicer ne določa, koliko milejših ukrepov mora država članica zagotavljati, ampak le, da države članice zagotovijo, da so pravila o alternativah pridržanju določena v nacionalnem pravu. Na podlagi razprav s sodelujočimi v postopku usklajevanja predloga zakona (predvsem s predstavniki nevladnih organizacij in Ministrstvom za pravosodje) je ministrstvo ocenilo, da je milejši ukrep obveznega zadrževanja na območju azilnega doma edini izmed alternativ pridržanju, kot jih navaja Direktiva 2013/33/EU, ki bi bil v praksi izvedljiv, saj se je izvajal že s prej veljavnim zakonom. Napovedalo pa je, da bo ob naslednji spremembi ZMZ-1 ponovno preučilo možnost uvedbe več alternativ omejitvi gibanja.

Dogodek v Podgorici se je zaključil tudi s konkretnimi priporočili:

1. Pridržanje migrantov mora biti skrajno sredstvo, o katerem se odloča v vsakem posamičnem primeru posebej in ob pogoju, da so izčrpane vse druge možnosti. DPM-ji zato predlagajo vrsto različnih alternativnih možnosti pridržanju.
2. Alternative pridržanju lahko vsebujejo omejevanje svobode gibanja. V takšnih primerih imajo tako DMP-ji nalogo nadzorovati razmere in ravnanje z osebami, ki jim je bila omejena prostost, z namenom preprečiti nadaljnje omejitve. Pri tem pazijo tudi, da imajo takšne osebe poln dostop do zdravstvene oskrbe in da so s svojimi pravicami seznanjene v jeziku, ki ga razumejo. 
3. Največja korist otrok mora biti v ospredju pri razmisleku o njihovem položaju. DPM-ji morajo poskrbeti, da otroci niso pridržani pred deportacijo, zanje in za druge ranljive skupine in posameznike mora biti zagotovljena najvišja raven zaščite.

Srečanja so se udeležili vsi člani mreže, razen DPM Grčije in predstavnik DPM Poljske v vlogi posebnega gosta. Po soglasni odločitvi članov mreže je predsedovanje mreži za naslednje leto prešlo na DPM Makedonijo, DPM Srbije pa nadaljuje s predsedovanjem medicinski sekciji mreže, DPM Avstrije pa pravni sekciji.