Varuhu človekovih pravic RS (Varuh) so bila v vednost poslana številna pisma uporabnic in uporabnikov osebne asistence, zagotovljene osebam z invalidnostmi. V njih opisujejo, kako se je po pridobitvi osebnega asistenta izboljšala kakovost njihovega življenja in kaj zanje pomeni, če jim bo ta možnost odvzeta zaradi pomanjkanja sredstev, za katera se vsako leto znova bori društvo, ki izvaja program osebne asistence.

Varuh je skrbno proučil vsa pisma in na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) poslal mnenje, v katerem je opozoril na širši problem, ki ga uporabniki in uporabnice osebne asistence odpirajo v svojih razmišljanjih. Varuh meni, da diskriminacija obstaja tudi, če se osebam z invalidnostjo ne zagotovi razumne prilagoditve postopkov, meril ali praks, ki omogočajo enakopravnost. Država mora osebam z invalidnostmi z razumnimi prilagoditvami zagotoviti, da lahko enakopravno in učinkovito izvršujejo katero koli pravico. Zahteva po prilagoditvi ni nerazumna, če potrebe oseb z invalidnostjo pretehtajo, tj. če so pomembnejše kot prizadetost interesov tistega, ki mora spremeniti posamezno prakso, določilo, postopek.
 
Varuh je MDDSZ posredoval mnenje, da je osebna asistenca oblika razumne prilagoditve in bi morala biti urejena na sistemski ravni kot ukrep za preprečevanje diskriminacije in segregacije oseb z invalidnostmi, ki si z lastno in svobodno izbiro želijo neodvisno življenje. Kot taka je priznana tudi z nedavno ratificirano Konvencijo OZN o pravicah invalidov (MKPI). 10.0-14/2008