3.19.1 Izredne razmere ne smejo rezultirati v spregledu temeljnih procesnih jamstev!

Na Varuha se je obrnil posameznik, sicer samostojni podjetnik, ki nas je seznanil, da je na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP), glede na kratkoročno večkratno spreminjanje te in povezane interventne zakonodaje vložil več vlog za dodelitev mesečnega temeljnega dohodka (v nadaljevanju: MTD) ter oprostitev plačila prispevkov (v nadaljevanju: OPP). Pobudnik je oddal vlogo za meseca april in maj ter pomoč za mesec april tudi prejel. Vloge za mesec marec ni oddal, saj je imel v začetku meseca marca še dober promet, pomoč pa je bila sprva vezana na odstotkovni upad prometa po posameznih mesecih ter tudi 10-% upad v celotnem letu 2020 v primerjavi z letom 2019. Glede na to, da poznejše spremembe predmetne interventne zakonodaje niso več predpisovale pogoja za upad prometa po posameznih mesecih, je pobudnik v maju 2020 oddal drugo vlogo še za marec. Ker pomoči do 10. 6. 2020 ni prejel, se je telefonsko obrnil na Finančno upravo Republike Slovenije (v nadaljevanju: FURS). Prejel naj bi pojasnilo, da nakazila ni prejel zaradi neplačanih obveznosti do države v trenutku oddaje vloge. Poleg navedenega naj bi mu uslužbenec FURS pojasnil, da je njegova druga vloga »povozila prvo«, torej da pobudnik, kljub izplačilu, ki ga je že prejel po oddaji druge vloge, do pomoči ni (več) upravičen in posledično državi dolguje prispevke za vse tri mesece, tudi če je v drugi vlogi dodal le mesec marec.

Varuhu so se glede na prejeto pobudo zastavila številna vprašanja, ki smo jih naslovili na FURS. Predvsem iz takrat razpoložljivih informacij ni bilo razvidno, na podlagi katere pravne podlage, tako materialne kot procesne, je FURS ugotavljala upravičenost posameznikov do MTD in OPP, prav tako ni bilo razvidno, ali je FURS o svojih odločitvah tudi izdajala odločbe. FURS je v odgovoru povzeto pojasnila, da je ugotavljanje upravičenosti potekalo na podlagi določb 34., 35. in 38. člena ZIUZEOP, kot postopkovni predpis pa naj bi se uporabljal Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). FURS odločb o (ne)upravičenosti do posameznega transferja ni izdajala avtomatično. Pojasnila je, da je posameznikom, ki določenih upravičenj niso prejeli in so se hrkati obrnili nanjo, zgolj pojasnjevala razloge za takšno odločitev. Šele če so ti posamezniki nadalje izražali nestrinjanje s pojasnili, je FURS izdala zavrnilno odločbo s poukom o pravnem sredstvu. Glede Varuhovega vprašanja o namenu in cilju postopanja FURS glede upoštevanja zgolj zadnje izjave zavezanca je FURS pojasnila, da je (zgolj) zadnjo izjavo upoštevala ob smiselni uporabi 133. člena ZUP (sprememba zahtevka) ter zaradi samega tehničnega poteka procesa. S tem naj bi se zavezancem zagotovilo, da predhodno izjavo lahko spremenijo.

Iz prejetih pojasnil je Varuh uvodoma sklenil, da je ta očitno postopala skladno s 144. členom ZUP (skrajšani ugotovitveni postopek), kar se je z vidika potrebe po hitrem odločanju zaradi preprečitve nastanka nadaljnje škode gospodarstvu kazalo tudi za razumljivo. Iz pojasnil FURS pa ni bilo mogoče razbrati, na kateri pravni podlagi FURS utemeljuje pogojevanje izdajanja odločb na »stopnji vztrajnosti« posameznega zavezanca. Ob tem se nam je tudi ponudilo vprašanje glede možnosti, da se odločbe skladno s četrtim odstavkom 144. člena ZUP izda v obliki tipiziranega obrazca. Odgovora na vprašanje, zakaj se te opcije, ki bi zavezancem zagotovila možnost uporabe pravnega sredstva, FURS ni poslužila, nismo uspeli ugotoviti. V zvezi s pojasnili FURS, da je ta glede izključnega upoštevanja zadnje podane izjave smiselno uporabila 133. člen ZUP, smo pojasnili, da se navedena določba ne omejuje zgolj parcialno na spremembo zahtevka (npr. zahtevek A namesto zahtevka B), temveč v okviru enotne procesne določbe ureja oz. omogoča tudi razširitev zahtevka (npr. B dodatno k A). FURS je tako po naši oceni določbo 133. člena ZUP tolmačil ozko in restriktivno, kar je razumljivo zgolj z vidika varstva javnih koristi (torej javnih financ), pri čemer pa ni jasno, zakaj skladno z namenom ZIUZEOP (pomoč gospodarstvu) nadaljnje morebitne izjave ni štel tudi kot razširitev zahtevka na podlagi iste procesne določbe. To bi bilo z vidika položaja zavezancev kot naslovnikov pomoči, ki so svoja upravičenja uveljavljali na podlagi pogosto spreminjajoče se interventne zakonodaje, vsekakor dobrodošlo. Nenazadnje pa lahko organ v primeru dvoma o namenu vsake posamezne vloge zavezanca vedno pozove k dopolnitvi. Predvsem v primerih, ko namen zavezanca (sprememba ali razširitev zahtevka) iz njegove vloge ni jasno razviden, pa se ne le z vidika temeljnega načela upravnega postopka, tj. varstva pravic strank in javne koristi, temveč tudi načela dobrega upravljanja takšno ravnanje od organa tudi pričakuje.

Vsled navedenemu je Varuh na FURS naslovil zgoraj naveden predlog, odziv FURS pa nas ni prepričal. Sporočeno je bilo namreč zgolj to, da je FURS pripravila vzorce zavrnilnih odločb, ki se bodo zavezancem izdajale v primeru, če ne bodo upravičeni do posamičnega transferja. FURS bo sicer v primeru novih podobnih pomoči, ki bodo uzakonjene v eventualnih nadaljnjih protikoronskih paketih, izdajala zavrnile odločbe.

Glede na prejet odziv smo morali FURS pojasniti, da se predlog Varuha ni omejeval zgolj na sprejemanje odločitev v obliki izdaje zavezujočega posamičnega pravnega akta za primere, ko je potrebno izdati negativno meritorno odločbo, ampak obsega celoten spekter odločb, ki jih FURS v konkretnih okoliščinah lahko izda, torej vključno s pozitivnimi meritornimi odločitvami (npr. v obliki odločbe o upravičenosti), kot tudi na morebitne postopkovne odločitve (npr. sklep, s katerim se vloga zavezanca kot prepozna zavrže). Glede na to, da je FURS v relativno kratkem času uspela skladno s 144. členom ZUP pripraviti ustrezne vzorce zavrnilnih odločb, Varuh ne vidi razloga, da enako ne stori za vsako posamezno variacijo odločbe, ki bi jo bilo potrebno v prihodnje morebiti izdati. Vsled navedenemu smo FURS priporočili, da temu nameni večjo pozornost.

Sklepno velja poudariti, da se Varuh z vidika učinkovitega spopadanja z epidemijo covid-19 zaveda dolžnosti slehernega organa oblasti po hitrem in učinkovitem odločanju. To velja še posebno v primerih, ko organ odloča o pomoči posameznikom, katerih socialna varnost je zaradi epidemije lahko ogrožena. Izredne razmere same po sebi pa ne morejo upravičevati spregleda bistvenih varovalk upravnega procesnega prava oz. njihovega nedoslednega uresničevanja. Dosledno zagotavljanje pravice do pravnega sredstva je namreč ena izmed temeljenjih dolžnosti slehernega organa oblasti, ko ta odloča o pravicah in obveznostih posameznikov. Če pa organ odločbe sploh ne izda, pa seveda ni moč govoriti o učinkovitem varstvu pravic zavezancev do pravnega sredstva. Za način ravnanja organa oblasti kot kaže, da ga je ubrala FURS, je videti, da znatno povečuje nevarnost arbitrarnosti posamičnih odločitev in potencialno posameznike postavlja v neenak položaj, kar označujemo kot nedopustno.

Glede na vse navedeno smo predlog Varuha šteli kot sprejet, a (zgolj) delno upoštevan, pobudo pa za utemeljeno. 14.3-24/2020

3.19.2 Po urgentnem posredovanju Varuha uspešno do vpisa doma rojenega otroka v matični register

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je v konstruktivnem sodelovanju z Upravno enoto Pesnica (v nadaljevanju: UE Pesnica) pomagal pobudnici tako, da je ta uspela urediti vpis doma rojenega otroka v matični register. Pobudnica nas je po elektronski pošti seznanila, da je v strahu pred okužbo s covid-19 otroka rodila doma. O tem naj ne bi bila obvestila nikogar, ob rojstvu pa naj bi bil prisoten zgolj njen partner. Pobudnica si je pozneje uspela pridobiti potrdilo ginekologa, da ni več noseča, vendar to po njenih navedbah UE Pesnici ni zadostovalo, da bi se lahko vpis otroka v matični register sprovedel. Glede pregleda otroka naj bi se bila obrnila že na več izvajalcev zdravstvenega varstva, vendar njenega otroka nihče ni želel pregledati.

Skladno s 7. členom ZMatR rojstvo otroka pristojni upravni enoti med drugim prijavi tudi otrokov oče oziroma oseba, s katero mati živi, ali mati, ko je za to zmožna. Kadar osebe iz drugega odstavka 7. člena navedenega zakona (poleg že navedenih oseb še navzoča zdravnica oziroma zdravnik, diplomirana medicinska sestra oziroma diplomirani zdravstvenik ali diplomirana babica oziroma diplomirani babičar, ki je vpisan v register zasebnih zdravstvenih delavcev oziroma je pridobil dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti pri ministrstvu, pristojnem za zdravje) rojstva ne morejo prijaviti, pa lahko rojstvo prijavi tudi druga oseba, ki je bila prisotna pri porodu ali je za rojstvo izvedela. Prijavi rojstva mora biti priloženo potrdilo o rojstvu otroka, ki ga je izdal pri porodu navzoč zdravnik, diplomirani zdravstvenik ali diplomirani babičar, ki je vpisan v register zasebnih zdravstvenih delavcev oziroma je pridobil dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti pri ministrstvu, pristojnem za zdravje. Potrdilo o rojstvu lahko izda tudi zdravnik, ki ni bil prisoten ob porodu, če lahko potrdi, da je mati rodila.

Ocenili smo, da gre za urgentno zadevo, zato smo se s telefonsko poizvedbo obrnili neposredno na UE Pesnica. Ta nam je med drugim sporočila, da od pobudnice sprva ni prejela potrebnih podatkov, ki jih zahteva ZMatR ter Pravilnik o izvrševanju Zakona o matičnem registru. Določene podatke naj bi pobudnica sicer 20. 4. 2020 posredovala, pri čemer novega potrdila, ki bi nedvoumno izkazovalo, da je rodila, ni priložila. UE Pesnica je pobudnici predlagala, da se ponovno zglasi pri ginekologu, da pridobi ustrezno potrdilo. Prav tako ji je predlagala, da se glede težav s pregledom otroka obrne na pristojni Center za socialno delo Pesnica.

Pobudnica nam je nato sporočila, da je s strani UE Pesnica prejela odločbo o vpisu otroka v matični register, prav tako pa je uspela po navodilih MZ urediti pregled otroka v porodnišnici, kar posredno štejemo tudi za naš uspeh. Zaradi specifične situacije v državi je v konkretnem primeru po naši oceni in ob upoštevanju omejenih informacij prišlo do komunikacijskega šuma med več deležniki. Iz zelo skopih informacij, ki nam jih je posredovala pobudnica, smo namreč sklepali, da je njena ter partnerjeva komunikacija z zdravstvenimi ustanovami ter UE Pesnica v pretežni meri potekala ustno (z izjemo komunikacije pobudnice z ministrstvom), pri čemer nas z odgovorom Ministrstva kljub našim pozivom ni seznanila. Omejenost informacij, s katerimi smo razpolagali, je sicer v veliki meri oteževala jasno identifikacijo vzroka pobudničinih težav, ki pa so bile, tudi z našo pomočjo vsaj v delu vpisa otroka v matični register, uspešno rešene. 14.5-9/2020