2.1.1 Splošne ugotovitve in ocena stanja

Stanje na področju ni tako dramatično, kot je to videti ob le mimobežnem pogledu na relativno primerjavo med obravnavanimi zadevami v prejšnjem in tokrat poročanem letu. Prejeli smo vsega skupaj osem pobud (od tega večino povezanih z ukrepi v zvezi z epidemijo covid-19), šest zadev pa smo odprli na lastno pobudo (vse v zvezi z epidemiološkimi ukrepi).

Kot bržkone področno najbolj izrazito zgodovinski dogodek kaže izpostaviti, da je v letu 2020 (7. februarja) svoja vrata odprla džamija v Ljubljani. Pot do tega trenutka je bila res dolga, Varuhov angažma ob tem pa je bil skozi leta od opozarjanja, da si muslimanska skupnost že skoraj tri desetletja zaman prizadeva zgraditi svoj kulturni center (kar da lahko pomeni kršitev ustavno zagotovljene pravice do svobodnega zadovoljevanja svojih verskih potreb, toliko časa trajajoča (ne)gradnja pa da tudi ne more biti posledica naključnega spleta neugodnih okoliščin)[1], prek javnih pozivov za gradnjo muslimanskega verskega centra[2] vse do pozdravljanja končne odločitve Mestne občine Ljubljana o sprejemu prostorskih aktov in sklenitvi pravnih poslov, ki bodo omogočili gradnjo prve džamije v državi[3]. Ob priložnosti njenega odprtja se je sicer ponekod skušalo javno[4] ponovno problematizirati vlogo žensk v islamu, češ da je veseli dogodek za muslimane v očeh drugih prebivalcev Slovenije skazilo sporočilo Islamske skupnosti ženskim vernicam, da zaradi gneče v džamiji zanje najverjetneje ne bo prostora[5] (prednost da imajo pač moški, ženske v islamu pa da so tega žal že vajene), ipd. V izogib nesporazumom posebej izpostavljamo, da tudi v tovrstnih tako ali drugače motiviranih pomislekih Varuh vidi manifestacije ustavno zagotovljene svobode izražanja oziroma za sleherno demokratično družbo nujnega pluralizma misli oziroma mnenj, ki so še vedno znotraj ustavno dopustnih okvirov. Glede vloge spola znotraj verskih skupnosti pa načelno stališče Varuha ostaja, da se na to lahko gleda tudi kot na zadevo, povezano z uresničevanjem vere ter s pravicami in dolžnostmi pripadnikov verske skupnosti, povezanih z uresničevanjem vere – nanaša se na versko prepričanje te skupnosti, na njeno notranjo organiziranost ter notranji položaj njenih pripadnikov, glede katerih ima verska skupnost najširšo avtonomijo.[6]

Kakorkoli že, po drugi strani lahko npr. izpostavimo, da se tudi na Varuhovo samoiniciativno vabilo vsem registriranim verskim skupnostim, da nam sporočijo morebitne spremembe v delovanju v času epidemije covid-19 in s tem povezanimi prepovedmi, predvsem v smeri bogoslužja in drugih verskih obredov za njihove pripadnike, ni odzvala prav nobena od islamskih oziroma muslimanskih skupnosti. Spomniti gre, da smo lani že pisali[7] (vezano na presahnitev pobud za obravnavo vprašanj na sejah Sveta Vlade Republike Slovenije za dialog o verski svobodi) o javno-dialoški neangažiranosti verskih skupnosti in zaključili, da je za Varuha bistveno predvsem, da ne kaže, da bi se verskim skupnostim ali njihovim posameznim pripadnikom preprečeval tak ali drugačen stik z oblastmi, če bi si ga želeli – kar lahko ponovimo tudi tokrat, z dodatno pripombo, da smiselno enako seveda velja tudi glede odnosa verskih skupnosti do samega Varuha kot neoblastnega organa. 3.0-1/2020

Vezano posebej na islam želi Varuh še na tem mestu ovekovečiti, da je po smrtonosnem terorističnem napadu simpatizerja Islamske države v začetku novembra na Dunaju, npr. Islamska skupnost v Republiki Sloveniji javno in nedvoumno ostro obsodila ta napad[8]. Večkrat je namreč v javnem diskurzu slišati, da po terorističnih napadih islamskih skrajnežev ne sledi na strani muslimanskih skupnosti dovolj odločnega javnega nasprotovanja takšnemu zavržnemu ravnanju v imenu njihovega boga.

Sicer pa ostaja posebej občutljivo s svobodo vesti tako ali drugače povezano udejstvovanje državnih funkcionarjev. V preteklosti smo že poročali, da nekateri protestirajo[9] npr. tudi zaradi udeležbe državnih predstavnikov na tradicionalni sveti maši za domovino v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja ob dnevu samostojnosti in enotnosti. V tokrat poročanem letu pa smo med drugim morali obravnavati pritoževanje čez velikonočno poslanico premierja na osrednjem spletnem mestu državne uprave[10], ki da je »kršil ustavo, ki v 7. členu pravi: "Država in verske skupnosti so ločene."«, češ da »v pismu ne vošči le za praznike, ampak večkrat omenja "Boga".« Stališče Varuha v zvezi s tem je, da je država z ustavnim načelom o ločitvi države in verskih skupnosti iz 7. člena sicer vezana k nevtralnosti pri urejanju zadev iz svoje pristojnosti[11], vendar pa pri tem sporočilo premiera, kakršno je bilo objavljeno na spletišču državne uprave, ne pomeni izvajanja katere(ga) izmed zakonskih oblastnih pristojnosti oziroma pooblastil, ki bi imelo pravne posledice za njegove naslovljence, poleg tega pa mu slednji lahko prisluhnejo oziroma ga preberejo (le), če to želijo – in ne samo, da ne nazadnje v besedilu beseda Bog nikoli ni bila izrecno povezana s konkretno določeno versko skupnostjo, niti ni izrecno izključevala katere izmed njih, pač pa je situacijo treba še nekoliko širše kontekstualno umestiti: velika noč je (najpomembnejši) krščanski praznik, upoštevanje identitete ljudi, ki zgodovinsko živijo na območju sedanje države in so povezani z izročilom evropskega prostora pa tudi po ustavnosodni presoji celo pri oblastnem ravnanju ni nujno nedopustno[12]. Po mnenju Varuha gre takšen govor predsednika vlade torej razumeti predvsem v luči (njegove) svobode vesti (41. člen URS) in s tem povezane svobode izražanja (39. člen URS), slednja pa naj bi v demokratičnih sistemih zavzemala osrednje mesto, saj pomeni[13] enega izmed temeljev demokratične družbe, pogojev za njen napredek in za razvoj vsakega človeka. 4.2-11/2020. Sliko pa lahko tudi hitro uravnotežimo – med drugim smo po telefonu prejeli tudi pritožbo nekoga, ki ga je zmotilo, da je imel eden izmed poslancev na seji Državnega zbora oblečeno majico z napisom Bad Religion in znakom prečrtanega križa (podobnih dolžinsko-širinskih razmerij kot ga ima simbol krščanstva)[14] – klicatelj je to uvrščal ob bok tedaj nedavnemu tvitanju enega izmed državnih sekretarjev o veselem božiču in umazanih živalih (»MERRY CHRISTMAS YA FILTHY ANIMALS«)[15]. Tudi v tem primeru gre sicer razumeti, da tovrstno sporočilo lahko marsikoga vznemiri, vendarle pa na tak način predstavnik zakonodajalca oziroma država, ki to dopušča, še ne krši ustavnih oziroma konvencijskih standardov glede svobode izražanja – slednja naj se nenazadnje tudi po dodobra ustaljeni presoji Evropskega sodišča za človekove pravice ne bi nanašala le na ideje, ki jih sprejemamo naklonjeno, temveč naj bi zajemala tudi tiste, ki lahko prizadenejo, šokirajo ali vznemirijo državo ali kateri koli del prebivalstva[16].

Ob koncu leta so nas nekateri opozarjali tudi na »protipravno evangelizacijo države in nelegalno zdravniško dejavnost« – šlo je za odziv na dogodke v logaški občini, kjer je župan razpošiljal novoletna voščila z dobrimi željami, v ovojnici pa sta bila dodana še letak in obesek z angelom Zavoda Živim (kot je znano, so z njim povezani posamezniki pred ljubljansko ginekološko kliniko in pred frančiškansko cerkvijo v centru mesta s transparenti in filmi izražali nasprotovanje umetnim prekinitvam nosečnosti[17]). Eden izmed pobudnikov je bil tako mnenja, da Občina Logatec in Zavod Živim z verskim tekstom in obeskom ter s tem povezanimi nadaljnjimi objavami v Domovini hudo »krnita dostojanstvo, kršita pravice, ter ogrožata zdravje, oziroma vznemirjata, omalovažujeta, prizadeneta čustva ter spravljata v podrejen položaj.« Iz nekaterih javno dostopnih medijskih vsebin je bilo sicer razbrati, da se je župan že opravičil za nenamerno napako s posredovanjem obeska, ki mu je bil dodan letak[18], Zavod Živim pa je zasebnopravni subjekt, do katerega Varuh nima pristojnosti, zato Varuhovo posredovanje ni prišlo v poštev – morebitno iskanje varstva osebnostnih pravic v okviru bolj formalnih postopkov[19] pa je seveda predmet osebne odločitve na ta način prizadetih. 3.0-2/2020.

Splošni pregled stanja na področju pa moramo zaključiti še z informacijo, da se za kontroverzno še vedno kaže tudi blagoslavljanje javnih šol. Tudi to je dolga zgodba, Varuh pa jo je lani zaključil s pojasnilom[20], da po večletnem pošiljanju predlogov na ministrstvo in tudi glede na neuresničen predlog tudi po njegovi predložitvi neposredno zakonodajalcu, šteje, da ni realno pričakovati, da bi še nadaljnje ponavljanje priporočila za zakonodajne spremembe, zaradi katerih bi se razčistilo dvome glede (ne)dopustnosti organiziranja religioznih obredov na območju javnih šol in vrtcev, doseglo svoj namen – edini manjkajoči element za takšne spremembe pač ostaja dovoljšna politična volja[21]. Tako je ob tej priložnosti na mestu le še nekoliko konkretnejša pripomba, da se je tudi v eni izmed zadev v letu 2020 s strani pobudnika problematiziralo blagoslavljanje javne šole (konkretno prizidka Osnovne šole Antona Martina Slomška na Vrhniki s strani vrhniškega župnika), češ da »tovrstno početje žali čustva ateistov in drugih veroizpovedi«, da »krši 72. člen ZOFVI«, ipd. 3.1-6/2020.

2.1.2 Uresničevanje preteklih Varuhovih priporočil

Na področju svobode vesti in verskih skupnosti ni ostalo aktualno nobeno priporočilo Varuha iz preteklih let.

2.1.3 Nova priporočila in dejavnosti Varuha

Varuh na področju svobode vesti in verskih skupnosti ne naslavlja na oblasti nobenega novega priporočila, dejavnost Varuha glede svobode vesti in verskih skupnosti pa je v celoti predstavljena v razdelku 2.1.1 Splošne ugotovitve in ocena stanja.

Na verske skupnosti pa se nanaša priporočilo št. 14 iz poglavja 2.2 tega letnega poročila.

2.1.3.2 Svoboda vesti in verske skupnosti v drugih delih letnega poročila

Dejavnost Varuha glede svobode vesti in verskih skupnosti je obravnavana tudi v naslednjem poglavju oziroma razdelku tega poročila:

2.11.3.5 Vprašanje restitucije premoženja, ki je bilo med letoma 1933 in 1945 kot posledica holokavsta zaseženo in odvzeto žrtvam

[1] Gl. str. 7 Letnega poročila Varuha za leto 2001.

[2] Gl. str. 145 Letnega poročila Varuha za leto 2004.

[3] Gl. str. 24 Letnega poročila Varuha za leto 2008.

[4] Prejeli pa smo npr. tudi elektronsko pismo, v katerem je pošiljatelj očital, da »namesto da bi se aktivno borili proti Islamizaciji, balkanizaciji, varuh to aktivno podpira, kar bo slabo tako za vas kot za vaše otroke , še globoko boste obžalovali gradnjo mošeje v Lublani.« 0.6-36/2019-7.

[5] Gl. Reporter (10. 2. 2020, str. 6): Najprej moški, šele potem ženske.

[6] Za podrobnejšo ustavnopravno utemeljitev gl. predvsem str. 78–79 Letnega poročila Varuha za leto 2017.

[7] Gl. str. 73 Letnega poročila Varuha za leto 2019.

[8] Na svoji spletni strani so objavili novico z naslovom Islamska skupnost v Republiki Sloveniji ostro obsoja teroristični napad na Dunaju (https://www.islamska-skupnost.si/2020/11/islamska-skupnost-v-republiki-sloveniji-ostro-obsoja-teroristicni-napad-na-dunaju/) in navedbami: »Islamska skupnost v Republiki Sloveniji ostro obsoja teroristični napad, ki se je zgodil na Dunaju, 2. novembra 2020, v katerem so bili ubiti in ranjeni nedolžni ljudje.«, sledilo pa je še izražanje globokega sožalja družinam ubitih in celotnemu prijateljskemu avstrijskemu narodu, ipd.

[9] Gl. str. 77 Letnega poročila Varuha za leto 2017.

[10] Velikonočna poslanica predsednika vlade Janeza Janše (https://www.gov.si/novice/2020-04-11-velikonocna-poslanica-predsednika-vlade-janeza-janse/), 11. 4. 2020.

[11] Prim. npr. z mnenjem Ustavnega sodišča Republike Slovenije številka Rm-1/02, točka 20: »Načelo o ločitvi države in verskih skupnosti pomeni, da se država ne veže na nobeno veroizpoved, nobeni veri ne daje položaja državne vere in nima svojega svetovnega nazora. Pomeni torej, da se država pri urejanju zadev iz svoje pristojnosti ne more poistovetiti s posamezno veroizpovedjo in zato tudi ne more biti vezana na stališča ene izmed veroizpovedi«. Spomniti pa gre npr. tudi na navedbe istega organa v točki 15 sklepa številka U-I-67/14-11 z dne 19. 1. 2017, v kateri je ocenjeval ustavnost Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (ZPDPD): »Izpodbijana ureditev je dela proste dneve ločila od praznikov in jih namenila posameznikom, da jih užijejo, kot želijo. Pri tem je država izključena. Zato je neutemeljen tudi očitek, da izpodbijana ureditev ni v skladu s 7. členom Ustave.«

[12] Gl. isto točko istega sklepa Ustavnega sodišča Republike Slovenije, kot je omenjen že v gornji opombi.

[13] Kot je v svojih sodbah (npr. že v sodbi Handyside v. Združeno kraljestvo (pritožba št. 5493/72) z dne 7. 12. 1976) že večkrat poudarilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.

[14] Gre sicer za ikonografijo ameriškega punk benda Bad Religion.

[15] Gl. razdelek 2.1.3.2 Tudi 'božično voščilo' lahko prizadene verska čustva v razširjeni spletni verziji Letnega poročila Varuha za leto 2019 (https://www.varuh-rs.si/letno-porocilo-2019/2-vsebina-dela-in-pregled-obravnavanih-zadev/a-obravnavane-ranljive-skupine/21-svoboda-vesti-in-verske-skupnosti/).

[16] Gl. npr. §49 že omenjene sodbe v zadevi Handyside proti Združenemu kraljestvu.

[17] V tej zvezi gl. razdelek 3.12.3.3 Nasprotovanje umetnim prekinitvam nosečnosti pred ginekološko kliniko glede na svobodo izražanja v razširjeni spletni verziji Letnega poročila Varuha za leto 2019 (https://www.varuh-rs.si/letno-porocilo-2019/2-vsebina-dela-in-pregled-obravnavanih-zadev/b-obravnavana-vsebinska-podrocja/212-svoboda-izrazanja/).

[18] Gl. npr. Slovenske novice (18. 12. 2020): Poslanka iskreno spregovorila o splavu, prizadela jo je poteza župana (https://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/poslanka-iskreno-spregovorila-o-splavu-prizadela-jo-je-poteza-zupana-382163). 

[19] Npr. z zahtevo za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic po 134. členu OZ.

[20] Gl. str. 74 Letnega poročila Varuha za leto 2019.

[21] Gl. str. 100 Letnega poročila Varuha za leto 2018.